Varnostna situacija v svetu se je po destabilizaciji Bližnjega in Srednjega Vzhoda, povečanih migrantskih tokovih in intenzifikaciji terorističnih napadov od Turčije do osrčja Evrope močno poslabšala. Nekatere vlade evropskih držav zaradi kompleksne mednarodne situacije razmišljajo o ponovni uvedbi obveznega vojaškega roka, najbolj glasno pa Nemčija in Hrvaška. Na Hrvaškem kroži zamisel o uvedbi obveznega 3 do 4-tedenskega vojaškega usposabljanja, kar naj bi izvedli v poletnih mesecih.
S kolegi, ki imamo otroke v starosti, ko smo sami služili obvezni vojaški rok, se že nekaj časa globoko strinjamo, da bi tudi pri nas morali ponovno uvesti obvezno služenje vojaškega roka. Ob podobnih razlogih kot zgoraj (povečanje obrambne pripravljenosti držav v času povečane mednarodne negotovosti in nevarnosti terorističnih napadov), pa je naš razmislek nekoliko širši in povezan z državljanskim usposabljanjem mladih generacij.
Večina med nami se strinja, da so današnje generacije mladih – v povprečju – bistveno manj samostojne, bistveno manj pripravljene na izzive samostojnega življenja, izjemno egocentrične, z izjemno slabo razvitim socialnim čutom in pomanjkljivo sposobnostjo podrediti se širšemu interesu in avtoriteti. To jih dela bistveno manj socialno in družbeno odgovorne. Vse to je seveda posledica tako širšega družbenega razvoja, splošnih globalnih liberalnih trendov, tehnoloških trendov in naših napak v vzgoji.
Ob sicer povsem drugačnih standardih vzgoje in zahtevah izobraževalnega aparata kot nekoč, smo v veliki meri za to krivi sami starši, ker smo preveč pokroviteljski glede na generacije naših staršev. Otrokom preprosto ne omogočimo, da bi se prek bolečih izkušenj na lastni koži razvili v samostojnejše osebke in razvili čut odgovornosti zase in za okolico. Otrokom se danes objektivno ni treba podrediti nobeni avtoriteti, saj uživajo obsežno pravno zaščito že v okviru družine (še posebej z novelo Zakona o preprečevanju nasilja v družini), nasploh pa v šoli, kjer je učiteljem in šoli kot ustanovi z zakonom odvzeta možnost resnejšega izvajanja avtoritete. Vprašajte vzgojiteljice v vrtcu in učitelje v osnovnih in srednjih šolah s kakšnimi težavami se ubadajo pri vzgoji zaradi okrnjenih pristojnosti.
Seveda je ta povečana zaščita otrok tako znotraj družine kot v šolskem sistemu pozitivna, je dobra zaščita pred možnostmi zlorab, toda hkrati ima negativne posledice na razvoj mladostnikov, saj zaradi izpada izkušnje s podrejanjem avtoriteti ne znajo disciplinirati svojih hotenj in nagonov in ne znajo bolje razviti čuta odgovornosti do sebe, okolice in družbe nasploh. Seveda so izjeme in obstajajo odlične starševske vzgojne metode, ki mladostnike pripravijo na samostojno življenje in jim privzgojijo čut osebne, socialne in družbene odgovornosti. Toda te spretnosti so dane le redkim staršem. Medtem pa so, oropani te izkušnje, danes mladi sredi dvajsetih ali celo v začetku tridesetih let večinoma povsem nezreli in nepripravljeni na odgovorno življenje. Še sredi 30-ih živijo pri starših, ne znajo prižgati pralnega stroja in igrajo računalniške igrice za otroke.
V tem oziru gre moje razmišljanje v smeri, da bi mladostnikom po končani srednji šoli ponovno omogočili takšno izkušnjo z realnim svetom z državljanskim usposabljanjem. Tako fantovske kot dekliške generacije. In sicer:
- Za fante (“nabornike”) bi se uvedlo splošno obvezno vojaško usposabljanje po dopolnjenem 18. letu oziroma po dokončanju srednje šole. Vojaško usposabljanje bi trajalo 3 mesece v poletnih mesecih po dokončanju srednje šole. Vsakih 5 let bi bili “naborniki” obvezani udeležiti se 14-dnevnega vojaškega urjenja. Vojaško usposabljanje se omogoči tudi dekletom, ki bi tega želele.
- Za dekleta in za fante, ki bi ugovarjali vojaškemu usposabljanju na podlagi etičnih razlogov (ugovor vesti), bi se po dopolnjenem 18. letu oziroma po dokončanju srednje šole uvedlo splošno obvezno družbeno koristno delo, in sicer na področju socialnega varstva (v obliki dela v socialnovarstvenih institucijah, oskrbe, pomoči in nege na domu itd.). Obveznost družbeno koristnega dela bi se izvedla v trajanju 3 mesecev v poletnih mesecih po dokončanju srednje šole.
- Za čas vojaškega usposabljanja in družbeno koristnega dela bi bili posamezniki upravičeni do prejemanja denarnega nadomestila v višini 75% zakonsko določene minimalne plače.
Seveda je pričakovati veliko nasprotovanja temu mojemu razmišljanju tako iz levo-liberalne kot iz desno-liberalne smeri. Vsak iz svojega svetovno-nazorskega vidika. Toda ta predlog je prvenstveno namenjen usposabljanju / vzgoji mladih k privzgojitvi močnejšega čuta osebne ter socialne in družbene odgovornosti. Namenjen je h krepitvi državljanskega čuta. Hkrati pa seveda posredno krepi tudi obrambni in človeški potencial države.
Ta predlog ima seveda tudi finančne posledice za proračun. Hitra ocena dodatnih stroškov proračuna za generacijo 20,000 mladih (vključno z opremo, bivanjem in dodatki) znaša manj kot 80 mio evrov letno.
Ne, ni se mi zmešalo, le progresivno razmišljam.
DAMIJAN blog 
Takoj podpišem. Že dalj časa v zaključenih družbah razlagam ravno to, seveda le za fante. O puncah mi še ni šinilo v glavo. Pa me vsi gledajo kot zblojenca in psihopata. Sedaj sva že dva… 🙂
Všeč mi jeVšeč mi je
Podpišem se pod predlog z naslednjimi dopolnitvami:
1. Razlike med fanti in puncami ne bi delal. Vojaški rok za vse – tudi punce ga *res* močno potrebujejo.
2. Ugovor proti nošenju orožja in/ali uniforme DA, vendar vseeno nastanitev v “kasarni” ne pa pri mamici. Družbenokoristno delo lahko opravljajo potem tudi zunaj vojašnice.
3. 3 mesece je premalo, 6 mesece minimum.
Vseeno pa to ne reši problem čustvenega, pravnega in družbenega nasilja, ki ga izvajajo “zagovorniki nenasilne vzgoje” nad starši in učitelji.
Všeč mi jeVšeč mi je
Z mojimi očmi je pri 18. letih precej pozno za (pre)vzgojo ljudi…in pričakovati da bo pešadijski zastavnik v treh mesecih napravil čudež, nerealno. Ne razumem tudi zakaj bi bili naši starši bolje pripravljeni na starševske izzive kot smo (bili) mi…če se boš malce potrudil splezati iz nekritične zgodovinske distance, boš našel cel kup “permisivnežev” v svoji generaciji. Glede na to koliko kavbojk, kave in ostale fasunge so naši starši prešvercali, bi jim tudi težko rekel družbeno odgovorni…danes so pač druge fore. V moji kasarni v Puli smo imeli čast sprejemati “LIdije”…to je bil čisti polom, ki je služil zgolj ozaljšanju JLA imidža v 80-ih letih…če je to sploh koga zanimalo tisti kratki čas.
Po svoje imaš srečo, da preden boš s svojim vplivom morda dosegel kritično maso za resnejšo debato, bo že precej jasno kaj bo s Trumpovim NATOm in kaj z EUjem…potem nam pa v neki kombinaciji vojska itak ne gine…
Če že kaj v “tvoji” smeri, potem bi raje iskal možnosti obveznih (?) mednarodnih izmenjav v srednji šoli in/ali na faksu…to se mi zdi veliko koristnejši “dobro jutro” za naše mladince kot poletni “lezi-gotovs”…pa še tu to leto dni ne bi zapenjal s šolo ampak krepil hobbyje…športnike v profi-športna okolja, gimnzijske programerje v silicijevo okolje ipd….
Všeč mi jeVšeč mi je
Odličan prijedlog i za Slovence i za Hrvate. Bilo bi zgodno razmisliti da se vojničko osposobljavanje i socijalno odgajanje dijela mlade populacije može zajednički organizirati (obje države su u NATO), što bi moglo pridonijeti boljem razumijevanju, upoznavanju i zbližavanju mladih naraštaja naših dva naroda. Pustimo trenutne političke razmirice. Volio bih da me nitko ne optuži da širim koncept prevladanog bratstva i jedinstva.
Všeč mi jeVšeč mi je
1) O spodbujanju državljanskega čuta med mladimi: slovenska mladina je nadpovprečno nacionalistična.. ali patriotska, kakor vam drago. Ko smo imeli še Jeliniča & SNS, je zanj glasoval nadpovprečen delež mladih/prvih volivcev.
2) O neodgovornih, nevzgojeni… mladih. Pritoževanje, staro kot človeštvo. Pa smo kar preživeli te nevzgojene, neodgovorne, nedisciplinirane…. Generacijo za generacijo.
3) Kontra-predlog: kaj če bi teh 80 milijonov letno raje dali v stanovanjsko politiko za zelo dostopna najemniška stanovanja za mlade? Aka: ustvarili boljše pogoje, da se sploh lahko hitro osamosvojijo?
Všeč mi jeVšeč mi je
Tole z vlaganjem milijonov v stanovanjsko politiko sploh ni slaba ideja.
Sicer je tudi upoštevanje družbene odgovornosti pomembno, a dvomim da nekaj mesecev vojaškega drila in “riti v travi” lahko kljubuje današnji narcistični kulturi. Do resne samostojnosti ob tako zblojenem trgu dela pa mladih to tudi ne bo kar tako pripeljalo.
V mislih pa je treba imeti tudi kontra efekt, ker živimo v zlatih časih populizma in skrajne desnice. Da ne bo družbene odgovornosti na tak način še manj. Poglejmo si npr. “oprani” Izrael kjer je služenje vojske obvezno za oba spola. Vse to na pregrigan način prispeva samo še k povečevanju družbenega nasilja in trdnega nacionalističnega sovraštva.
Všeč mi jeVšeč mi je
Tale blog res presenča. Ne bi si mislil, da bom to tema bral tukaj. Se pa seveda, kot bivši rezervni oficir JLA in Slovenske vojske, strinjam. Naj malo ilustriram s švicarskim primerom.
Švicarska vojska ima nalogo braniti domovino. Ampak to je proklamirani cilj. Obstaja še eden, ki je mogoče še važnejši. Švicarska vojska je tu zato, da naredi Švicarja. Da vcepi v moško populacijo določene vrednote in nacionalne koncepte.
Kakšne vrednote, utegne poreči kdo izmed bralcev? Kakšne vrednoste naj predstavlja ubijanje? No, bistvo vojaka ni ubijanje. Bistvo vojaka je pripravljenost na žrtvovanje.
In v družbi, kjer se moška generacija ni pripravljena žrtvovati, tudi bodočnosti ne bo. Ker se mora biti moški pripravljen žrtvovati ne samo za domovino, ampak tudi za svojo družino, za ženo in otroke. Če tega koncepta ni, boste imeli problem ne samo v obrambi, ampak tudi v družbi, družini in zakonski zvezi.
Se zavedate, da je večina managerjev v domačih švicarskih firmah rezervnih oficirjev, direktorji pa rezervni majorji ali podpolkovniki. Podobno kot je bilo nekoč v bivši Jugi. In povem vam, ko primerjam moje izobraževanje v šoli rezervnih oficirjev in moj MBA(pa sem z njim zelo zadovoljen), ocenjujem, da me je vojska glede vodenja naučila bistveno več.
Podobno razmišljajo naši sosedje avstrijci. Pred leti so na referendumu zavrnili profesionalizacijo vojske oz. so izbrali obstoječo naborniško vojsko. Avstrijska naborniška vojska je resna stvar. Pomeni pomembno socializacijo moških v določenem kraju. Včasih jih gledam na vojaških vajah v kraju kamor hodimo smučat. To je pravi Manschaft. Če bi ih postavil po grebenih njihovih gora, tam zlepa ne bi noben prišel skozi.
Vendar pa če se greste vojsko, potem mora to biti resna stvar. Ker če ni, in slovenska naborniška vojska to niti od daleč ni bila (daleč pod nivojme bivše JLA) , potem bo efekt popolnoma kotraproduktiven. Če ni populacija vojakov ponosna na nek izjemen fizični in psihični napor, ki ga je morala osebno in kolektivno prestati, na visok nivo profesionalnosti in kulture, potem ste zgrešili poanto in zapravili denar. Taka vojska se ne bo borila.
Všeč mi jeVšeč mi je
Zanimivo, kako nekateri vse upe za prihodnost polagajo na moškost oz. moške, ki naj bi se iz vojakov razvili v old boyse.
Jaz menim, da bi od 5. razreda OŠ do zadnjega letnika SŠ ves čas morala biti ena ura tedensko, ki bi se imenovala npr. ‘ura za rast’ (ali kako drugače), vsebovala pa bi vsebine, kot so improvizacijsko gledališče, joga smeha, meditacija, prostovoljsko delo v okolici šole (čistilne akcije, domovi za starejše ipd.). Otroke in mladino bi naučili, kako živeti s sabo in družbo, naučili bi jih nekih drugih konceptov in načinov razmišljanja ter da ocene in tekmovalnost niso vse, kar je pomembnega.
V okviru visokošolskega študija bi morali zelo spodbujati semestrske izmenjave s tujimi fakultetami, pa tudi študij v drugem kraju (in ob tem povečati kapacitete v študentskih domovih).
Bistvena pa je stanovanjska politika: po vzoru tujine omejiti višino najemnin v mestih, povečati fond stanovanj za mlade. Zgraditi bi bilo treba nekaj novih stanovanj, kar nekaj pa bi jih lahko dobili tudi tako, da bi znižali cenzus dveh minimalnih plač, do katerega lahko nekdo ostane v neprofitnem stanovanju. Osebe s takimi dohodki niso bogate, si pa lahko privoščijo tržni najem in bi morale prostor odstopiti drugim, bolj potrebnim.
Všeč mi jeVšeč mi je