Zakaj so revnejši deležni enake finančne pomoči za otroke kot bogati?

Bine Kordež

Te dni je  bilo veliko razprave o plačevanju nadomestil za prevoze v šolo in na koncu se je (vsaj za dva meseca) denar našel. Ti izdatki gredo v sklop 2,1 milijarde raznih socialnih transferjev (otroški dodatki, štipendije, boleznine, nadomestila za porodniško, prehrano v šolah, prevoze, razlike v vrtcih in tako naprej), ki jih državljanom iz pobranih davkov zagotavlja proračun in druge javnofinančne blagajne. Ti izdatki so še do lani predstavljalo kar 80 % vsega zbranega DDV (lani 69 %). Večina tega gre najbrž na prave naslove, marsikaj pa tudi ne. Pri tem je zanimiva razporeditev sredstev, ki jih država namenja kot finančno pomoč staršem pri izdatkih za otroke.

Vemo, da so družine z nizkimi prejemki upravičene do izplačila otroškega dodatka. Prav tako so nam poznane tudi olajšave za otroke pri izplačilu plače. Da obstajajo, vemo iz vsakoletnega izpolnjevanja obrazcev za obračun plače, medtem ko konkretnih finančnih učinkov praktično skoraj nihče ne pozna.

Princip izplačevanja otroških dodatkov je seveda logičen. Manjše ko ima družina prejemke, večji so otroški dodatki, premožnejše družine pa do njih niso upravičene. Pri tem se je v zadnjih letih zaradi zlorab zelo »izboljšal« način ugotavljanja prejemkov, kjer ustrezne službe preverijo vse potencialne dohodke posameznikov. Tudi to je verjetno razlog, da se obseg izplačil proračuna za ta namen v zadnjih letih znižuje (2011: 294 milijone evrov, 2012 249 in 221 milijon lani). Ne glede na to pa velja, da starši z nizkimi plačami prejmejo otroški dodatek približno v višini kot kaže spodnji grafikon. Pri tem upoštevamo, kot da oba starša prejemata enako neto plačo, ko je navedena na grafikonu. Pogledali bi lahko tudi drugačne kombinacije plač, a princip izplačil je približno takšen. Če torej oba starša zaslužita mesečno po 900 evrov neto, bosta za dva otroka prejela 112 evrov otroškega dodatka (zneski so iz kriterijev izpred enega leta, a to ne vpliva veliko na prikaz).

S takšnim izplačevanjem torej država finančno pomaga manj premožnim staršem pri vzgoji otrok. Precej drugačna logika pa velja pri otroških olajšavah, za kar je potrebno pogledati princip izplačevanja plač. Pri obračunu plač se od bruto plače najprej odbije 22,1 % za pokojninsko in zdravstveno zavarovanje ter še splošna olajšava, ki velja za vse prejemnike plač. Preostanek (poleg še nekih drugih olajšav) pa predstavlja davčno osnovo od katere se plačuje dohodnina po progresivnih stopnjah od 16 % do 50 % za najvišje prejemke.

In tu vstopi država še enkrat ter glede na število otrok z olajšavo dodatno zniža davčno osnovo, od katere plačamo dohodnino. Vendar pa pri tem pridemo do zanimive situacije, o kateri razumljivo niso razmišljali poslanci, ko so kar tekmovali, kdo bi predlagal višje olajšave. A na žalost tudi ne strokovnjaki na ministrstvu za finance, ki take rešitve predlaga. Olajšave namreč znižujejo davčno osnovo – toda, če imaš minimalno plačo, davčne osnove sploh nimaš in tudi ni kaj znižati. Drug efekt pa je v tem, da tisti z nizko plačo plačujejo davek po 16% stopnji in potem zaradi otroške olajšave ne plačajo davka od osnove po tej stopnji. Nekdo v najvišjem davčnem razredu, pa ima seveda »popust« v višini 50% od olajšave. Končni rezultat teh olajšav je torej takšen, da starši z minimalno plačo neke olajšave sploh nimajo, saj dohodnine tako na plačajo, starši z najvišjimi plačami, pa so deležni maksimalnega znižanja dohodnine in s tem višje neto plače. Ta učinek, ta finančna pomoč države se sicer neposredno na plačilni listi ne vidi (to je najbrž tudi razlog da je do tega prišlo), temveč posameznik zaradi olajšave plača manj dohodnine, kot bi je sicer. Konkretne številke so na spodnjem grafikonu, prav tako v odvisnosti od višine neto plače obeh staršev.

Presenetljivo, a tako pač je, kot opredeljuje sprejeta zakonodaja – višjo kot imaš plačo, do večjih olajšav (manjšega plačila dohodnine) si upravičen. Sestavimo sedaj oba prejemka skupaj, koliko torej dobe starši po obeh naslovih (spodnji grafikon). Izračun preprosto pokaže, da v Sloveniji en otrok dobi približno 100 evrov državne pomoči ne glede na višino prejemkov staršev oz. socialni status. Če so revnejši prek otroškega dodatka, bogatejši pa bolj zakrito – prek nekaj višje neto plače kot v primeru, da otrok ne bi imeli.

Verjetno se boste strinjali, da takšen način državne pomoči ni ravno v smeri socialne pomoči finančno šibkejšem. Rešitvi sta (vsaj) dve. Če vzamemo takšno izplačevanje kot dejstvo, potem je škoda vsake energije in dela pri zbiranju podatkov, temveč enostavno vsakemu otroku nakažimo mesečno 100 evrov. Tudi to ima pravzaprav svojo logiko. Do otrok je bolj pošteno, tisti z višjimi prejemki pa naj bodo raje bolj obdavčeni, kot da se v vsakem primeru njihovi otroci srečujejo z večjimi obvezami za plačilo.

Če vseeno menimo, da takšno izplačevanje ni ustrezno (kljub temu, da velja že vrsto let, pa temu nihče ne ugovarja), pa bi lahko npr. olajšave ukinili ter ta sredstva namenili za višje otroške dodatke. Pri tem je problem, da se te olajšave ne vidijo kot izdatek proračuna (seveda tudi ne kot prejemek v obliki hipotetično višje dohodnine). Druga opcija pa bi bila, da z olajšavo ne bi zniževali davčne osnove, temveč izračunano dohodnino. To bi bila kompromisna rešitev, po kateri bi imel vsi enaka upravičenja (ne glede na socialni status) in ne tako kot danes, ko imaš večje olajšave, čim višji je prejemek.

Vsekakor je ta primer zelo nazoren prikaz, kako strokovno obvladamo posamezne segmente naših javnih financ. Pove pa tudi marsikaj o socialni politiki ter politiki(h) nasploh.

One response

  1. Pri minimalni plači je mesečna akontacija dohodnine okoli 60 EUR. Torej bi bile razlike tudi, če bi z olajšavo zniževali izračunano dohodnino (ne osnove).
    Po mojem mnenju bi bilo potrebno odpraviti dohodninsko lestvico in vse obdavčiti z enako stopnjo. S tem bi “zadihal” srednji sloj, ki trenutno ni motiviran za dodaten zaslužek (nadure, projektno delo, popoldanska obrt), ker ga država obravnava kot bogataša in mu na dodaten dohodek nabije 41% dohodnine + ostale prispevke.

%d bloggers like this: