Raziskava Evropske komisije: močno negativni učinki politike varčevanja

To, da bo tudi Evropska komisija ugotovila, da hkratno zategovanje pasu vseh članic evro območja nujno vodi v poglabljanje gospodarske recesije, je bilo pričakovano. Bilo je le vprašanje časa. Sveža raziskava ekonomista Evropske komisije Jana in t’Velda (iz direktorata za ekonomske in finančne zadeve, DG EcFin) na podlagi modelskih simulacij kaže, da ima hitra hkratna konsolidacija javnih financ v obdobju treh let (2011-2013) visoke negativne učinke na gospodarsko rast. Problem je v multiplikativnem učinku zategovanja pasu na BDP in zaposlenost, ki pa se še dodatno ojača ob hkratni konsolidaciji javnih financ vseh članic, ki zaradi negativnih spillover učinkov (zmanjšanja povpraševanja po uvoženih izdelkih iz drugih članic) še poslabša že tako negativne srednjeročne učinke fiskalne konsolidacije.

Za simulacijo učinkov fiskalne konsolidacije v posameznih članicah ekonomist t’Veld uporablja več-državni DSGE model (verzijo modela QUEST, ki ga uporablja Evropska komisija). Predpostavke v modelu so hkratna konsolidacija javnih financ vseh članic v obdobju treh let (vsako leto znižanje deficita za 1% BDP), velik delež likvidno omejenih gospodinjstev in ničelna obrestna mera ECB (ter negotovost glede bodoče fiskalne konsolidacije s postopnim učenjem; ta slednja predpostavka je sicer poseben fenomen in jo bom enkrat drugič posebej obravnaval). V modelu je fiskalna konsolidacija modelirana z učinki na odhodkovni strani (rezi v proračunske izdatke) in z učinki na prihodkovni strani (povečanje davkov). Upoštevani pa so tudi spillover učinki med državami, ki delujejo prek povpraševanja po uvozu iz ostalih članic.

Raziskava ugotavlja, da ima fiskalna konsolidacija na strani izdatkov večje multiplikativne učinke kot konsolidacija na strani fiskalnih prihodkov. Denimo za Španijo znaša ocenjen fiskalni multiplikator na strani izdatkov 1.1, na strani prihodkov pa 0.5, medtem ko ima uravnotežena fiskalna konsolidacija multiplikativni učinek v višini 0.8. Preprosto rečeno, letno znižanje javnih izdatkov za 1% BDP zmanjša tekoči BDP za 1.1%, povečanje davkov za 1% BDP pa zniža tekoči BDP za 0.5%. Vendar pa se ti učinki fiskalne konsolidacije (znižanje deficita vsako leto za 1% BDP v obdobju treh let) seveda kumulativno nalagajo (tretje leto znašajo že skupaj 3 BDP), kar seveda ustrezno povečuje kumulativni učinek na gospodarsko aktivnost v naslednjih letih (glej sliko 1 spodaj). Skupen (kumulativni) učinek fiskalne konsolidacije za Španijo v obdobju sedmih let po začetku konsolidacije tako v primeru konsolidacije na strani prihodkov znaša -6.8% zmanjšanje BDP, v primeru konsolidacije na strani izdatkov pa -8.3 % zmanjšanje BDP. Uravnotežena konsolidacija pa bi BDP v sedmih letih znižala za 7.6%.

Slika 1: Učinek sukcesivne fiskalne konsolidacije v višini 1% BDP v obdobju 3 let za Španijo

Spain-consolVir: Jan in ‘t Veld, Fiscal consolidations and spillovers in the Euro area periphery and core

Pri tem velja še omeniti, da bi modelirana uravnotežena fiskalna konsolidacija Španiji prinesla rast šele v petem letu po začetku ukrepov in da bi se špansko gospodarstvo šele po osmih vrnilo na raven BDP, ki ga je ustvarilo pred začetkom fiskalne konsolidacije.

Vendar pa so zgoraj navedeni učinki le del zgodbe, saj prikazujejo zgolj učinke, ki ga ima pospešeno proračunsko varčevanje zgolj na posamezno članico. Ob tem pa je treba upoštevati še spillover učinke med državami evro območja, ki med seboj opravijo 60% – 70% celotne zunanje trgovine. Denimo, če Nemčija zniža proračunski deficit za 1% ima to zaradi trgovinske povezanosti negativen učinek na ostale članice v višini med 20% in 25% nemškega znižanja deficita. Učinek fiskalne konsolidacije Francije in Italije na ostale države je med 16% in 20% itd. Če vse države hkrati (naenkrat) varčujejo se tako negativni učinek varčevanja na rast in zaposlenost podvoji.

Spodnja slika kaže učinke na BDP hkratnega varčevanja vseh članic brez in ob upoštevanju spillover učinkov. Kot lahko vidite je s tem lastnim in hkratnim varčevanjem vseh članic prizadeta tudi Nemčija (čeprav najmanj). Najbolj negativni učinki so v najmanjših članicah.

Slika 2: Učinek sukcesivne fiskalne konsolidacije v višini 1% BDP v obdobju 3 let na članice evro območja EA-consolVir: Jan in ‘t Veld, Fiscal consolidations and spillovers in the Euro area periphery and core

Te letne učinke fiskalne konsolidacije na BDP lahko prevedemo tudi v kumulativne učinke, če seštejemo negativne učinke v obdobju sedmih let, preden pride do ponovne rasti. Spodnja slika kaže, da bi bila med analiziranimi državami najbolj prizadeta Grčija, kjer bi sukcesivno in nato trajno znižanje izdatkov doma ter pri ostalih članicah evro območja do konca leta 2017 znižalo BDP za 27%. Sledita Portugalska (-22% BDP) in Španija (-15%). Prizadete so tudi vse ostale države, čeprav manj: Nemčija (-10.5%) in Francija (-13.8%).

Slika 3: Kumulativni učinki sukcesivne fiskalne konsolidacije v višini 1% BDP v obdobju 2011-2013 na BDP do leta 2017

Consol-cumulativeVir: Jan in ‘t Veld, lastni preračuni.

Ocena zgornjih negativnih učinkov fiskalne konsolidacije seveda še ne pomeni, da je sama konsolidacija nesmiselna. Zmanjšanje visokih deficitov je seveda nujno že zaradi vzdržnosti javnih financ in stroškov financiranja javnega dolga. Fiskalna konsolidacija ima pozitivne srednjeročne učinke na konkurenčnost držav. Sploh pa, kadar jo spremljajo tudi strukturne reforme na trgu dela in pri socialnih transferjih. Problematični pa sta dve stvari. Prvič, kratek rok za fiskalno konsolidacijo (zgolj 3 leta). Zgodovinski pregled fiskalnih konsolidacij, ki jih je pred dvema letoma naredil IMF, je pokazal, da le-te običajno trajajo med 5 in 10 let, neredko pa tudi do 20 let. Evropska komisija je šla v preveč radikalno in preveč hitro fiskalno konsolidacijo. In drugič, hkratna (simultana) fiskalna konsolidacija v vseh trgovinsko močno povezanih državah vodi v dvojno destruktivne učinke. Kadar je omejena zgolj na posamezno državo, ki je ob tem deležna pozitivnih povpraševalnih učinkov iz drugih držav, ima fiskalna konsolidacija srednjeročno manj negativne učinke, na dolgi rok pa močno pozitivne. Ob hkratnem varčevanju vseh držav pa seveda takšnih zunanjih učinkov, ki bi ublažili izpad domačega povpraševanja, ni.

Zato Jan in ‘t Veld kot enega izmed ukrepov simulira tudi, da jedrne države (Nemčija) namesto fiskalnega varčevanja zaženejo fiskalno trošenje in s tem posredno pomagajo rasti ostalim članicam evro območja. Rezultati kažejo, da bi nemško povečanje javnih izdatkov za 1% BDP v ostalih članicah na letni ravni vplivalo na povečanje BDP v višini med 0.2% in 0.3% BDP. Imelo pa bi tudi učinek na izboljšanje tekočega računa plačilne bilance v ostalih državah (med 0.05% in 0.1% na letni ravni).

Slika 1: Učinek sukcesivne fiskalne konsolidacije v višini 1% BDP v obdobju 3 let za Španijo

Fiscal stimulus DEVir: Jan in ‘t Veld, Fiscal consolidations and spillovers in the Euro area periphery and core

Škoda, da v Evropski komisiji niso naredili teh modelskih simulacij fiskalne konsolidacije, preden so se odločili, da države naženejo na vrat na nos v čredno varčevanje. Prihranjeno bi bilo veliko gorja prebivalcem posameznih držav in veliko delovnih mest bi bilo ohranjenih. Politika varčevanja (fiskalna konsolidacija) na ravni EU je eden najbolj nepremišljenih in škodljivih ukrepov ekonomske politike v novejši zgodovini.

Toda pomembno je, kaj sta se (če sta se) Evropska komisija in Nemčija iz tega radikalnega eksperimenta naučili. Če bo ta raziskava služila kot podlaga za spremembo evropskih politik glede fiskalne konsolidacije, je še nekaj upanja za prihodnost skupne Evrope. Predvsem bi morala Evropska komisija relaksirati zahteve glede fiskalne konsolidacije in jo podaljšati na obdobje do 10 let (različno za posamezne članice), hkrati pa sprejeti skupne ukrepe glede spodbujanja agregatnega povpraševanja. Po eni strani to pomeni, da bi nekatere države trošile več, po drugi strani pa pomeni odobritev sredstev po ugodni obrestni meri za velike panevropske infrastrukturne projekte. Železnice in naložbe v izgraditev in posodobitev jedrnega Ten-T omrežja so prvi tak kandidat. Sledijo pa investicije v energetiko, zelene tehnologije itd.

Čas je za ukrepe za spodbujanje rasti.

2 responses

  1. Zaradi takih člankov se splača brati ta blog. Naj pa omenim še nekaj. Točno to so pred 3 leti trdili Križanič, Bole, Šlibar, Mencinger. Vem, bil sem bil zraven. Križanič npr. je to redno izpostavljal na evropskih sestankih finančnih ministrov, pa je kljub privatnim simpatijam nekaterih kolegov prevladala trda nemška varianta. Na žalost s Šušteršičem tudi pri nas, ki je pospešil “front loading” fiskalne konsolidacije, čeprav v taki meri tega od njega ni zahteval nihče v EU.

    Je pa še en nauk te zgodbe. Predvsem za mlajše ekonomiste. Do ljudi, ki so v življenju nekaj naredili, je potrebno imeti nek spoštljiv odnos. Doživeli so že marsikateri preobrat tako ekonomske doktrine kot realnosti. Zato so bolj zadržani, bolj skeptični. Življenje potrebuje oboje, mladostno energijo in starejšo preudarnost. Ni se potrebno vsega naučiti iz izkušenj. Je sicer najboljša šola, pa tudi najdražja.

    Je pa sposobnost, da dosledno upoštevaš empirične podatke, da si dosledno znanstveno korekten, tudi na račun svojih predhodno javno izrečenih mnenj, dragocena osebna lastnost.

  2. Če je vse to vedel, zakaj je pa potem spustil proračun iz rok? Politika je bila proči če. Zdaj pa futramo to žival z novimi in novimi davki. Denarja nima pa za investicije ne gospodarstvo, ne država. Kako bomo odpirali nova delovna mesta, če je denar obenem zelo drag?

    Ni vedel. Ali pa se je požvižgal na vse.

    Mi se ne potrebujemo ukvarjati kaj preveč z EU politiko, ampak se moramo zlasti primerno ravnati.

<span>%d</span> bloggers like this: