Ko psihologi blodijo o ekonomiji

Slovenski časopisi so sicer polni neumnosti. Toda kaj tako neumnega o sicer resni ekonomski temi – o evropski monetarni uniji – že dolgo časa nisem prebral v načeloma sicer ekonomsko dobro podkovanem časopisu. Danes so Finance objavile članek doktorja psihologije Blaža Vodopivca Transferna unija? Ne, hvala!, ki pa je tako “udaril mimo“, da so ga že v prvih komentarjih razkrinkali celo forumaši Financ. Vodopivec se je ponovno spravil na področje, o katerem nič ne ve in nekako spregledal več kot 50 let izjemno intenzivnega ekonomskega raziskovanja na temo monetarnih unij. Pri tem pa seveda med drugim tudi Roberta Mundella, enega izmed začetnikov tega področja, očeta “optimalnega denarnega področja” in za nekatere tudi “očeta evra”, ki je leta 1999 dobil Nobelovo nagrado predvsem za delo na področju optimalnega denarnega področja.

Vodopivec je v nepoznavanju področja in v ihti seveda med seboj vse pomešal in začinil z aktualno populistično austerity retoriko, brez da bi seveda preveril dejstva.

Evrsko območje je po svoji naravi zgolj monetarni klub. ECB ne sme financirati držav, še zlasti ne tistih v težavah, in ne bank v težavah. V času panike se je mandat ECB sicer precej raztegnil, z izgovorom, da običajni transmisijski mehanizmi monetarne politike v tistih okoliščinah niso delovali. Ampak okoliščine niso več izredne, čeprav gre številnim ekonomijam slabo. Toda to niso več izredne razmere, to je pravo stanje teh ekonomij, »the new normal«. Ne morejo ga popraviti z novim zadolževanjem ali solidarnostnim prelivanjem denarja, ampak samo z ukrepi za dvig konkurenčnosti. Nobena transferna unija ga ne bo rešila.

Seveda je večina teh »resnih ekonomistov« iz tako imenovanih obrobnih držav. In če o množici različnih idej, kako bi evrsko območje spremenili v nekakšno transferno unijo, piše kakšen grški avtor, še nekako razumem. Pač sanja svinja o koruzi. Ne gre pa mi v glavo, da o takih zadevah pišejo slovenski ekonomisti, ki imajo za sabo izkušnjo razpada Jugoslavije, ki je razpadla predvsem zato, ker so se zaradi najrazličnejših transferjev vsi počutili izkoriščani.

Ehm, ker slučajno predavam predmet Evropski monetarni sistem, študente seveda v skladu z literaturo tudi učim o pogojih, kdaj je neko gospodarstvo “optimalno denarno področje“. Na kratko si lahko pogoje za to, ali neko gospodarstvo oziroma zveza držav je ali ni optimalno denarno področje preberete tukaj: V glavnem, pogojev je šest, od tega so prvi trije strogo ekonomski, drugi trije pa politični:

  1. med državami obstaja popolnoma prosta mobilnost delovne sile (ker plače niso fleksibilne navzdol) (Mundellov kriterij),
  2. države imajo močno raznoliko in diverzificirano gospodarsko strukturo (Kenenov kriterij),
  3. države so močno trgovinsko odprte in med seboj intenzivno trgujejo (McKinnonov kriterij),
  4. med državami obstaja transferni mehanizem kot zavarovalni sistem za asimetrične šoke (transferna unija),
  5. države imajo homogene (enake) preference glede ekonomskih zadev,
  6. med državami obstaja solidarnost in skupne vrednote

Na izpitu je seveda standardno izpitno vprašanje, kateri so ti pogoji in zakaj evro območje ni optimalno denarno področje. Ker pač izpolnjuje samo dva kriterija izmed šestih (glej sliko spodaj).

OCA criteriaVir: Baldwin in Wyplosz, 2006

Pri tem pa evro območje ne izpolnjuje temeljnega, četrtega, kriterija, ki je ključen v primeru, ko prvi trije kriteriji niso izpolnjeni – ni transferne unije. Kadar pride do asimetričnih šokov med državami in ko plače niso navzdol fleksibilne (sindikati!) ter ko ni mogoče po vzoru Latvije brezposelnih ljudi preprosto izseliti v tujino, so pač nujni transferni mehanizmi ki olajšajo situacijo v posamezni državi, ki jo je prizadela kriza (asimetrični šok). Namreč, od skupne valute ima največ koristi država, ki je največja neto izvoznica, zato se pričakuje, da te svoje ugodnosti “kompenzira” do ostalih držav, ko zapadejo v krizo. Kompenzacije pa so v obliki skupnih davkov, prihodki od katerih se nato prek skupnega proračuna v času krize v obliki nadomestil za brezposelne in socialne transferje prelijejo v državo, ki jo je prizadela kriza.

Tako delujejo ZDA, tako delujejo regije znotraj Velike Britanije, tako je delovala nekdanja Jugoslavija. In tako bo moralo delovati evro območje, če bo EU želela obdržati evro kot skupno valuto. Brez tega ne gre. Naslednji teden bom podrobneje pisal o predlogu, kako bi se dalo na eleganten način uvesti zametek transferne unije v EU.

%d bloggers like this: