Sporazum o izdelavi Smernic korporativne integritete

Korp_integriteta

Danes smo na Ekonomski fakulteti v Ljubljani ustanovili strateško partnerstvo med Gospodarsko zbornico Slovenije, Združenjem Manager,  Združenjem nadzornikov Slovenije in Ekonomsko fakulteto ter podpisali Sporazum o sodelovanju pri pripravi Smernic Korporativne integritete. Sporazum o izdelavi Smernic je bil podpisan pod pokroviteljstvom predsednika RS, Boruta Pahorja. Člani strateškega partnerstva smo se zavezali, da bomo do konca letošnjega leta oblikovali Smernice Korporativne integritete, ki bodo temeljile na OECD smernicah o notranji kontroli, etiki in skladnosti poslovanja (Good Practice Guidance on Internal Controls, Ethics, and Compliance) ter ustrezno vsebinsko dopolnjene.

Delovno skupino za izdelavo Smernic bo vodil Drago Kos, ki je bil pred dnevi imenovan za vodjo delovne skupine za preprečevanje korupcije v mednarodnih poslovnih transakcijah pri OECD (OECD Working Group on Bribery in International Business Transactions).

4 responses

  1. Zanimivo. Nekako mi manjka pregled, kaj že obstaja na tem področju in tudi v kakšnem odnosu bo navedeno do Kodeksa poslovnofinančnih načel in Kodeksa poklicne etike poslovnega finančnika, ki sta itak obvezena za vse, ki se ukvarjajo s finančno funkcijo ter tako tudi del sistema finančnega profesoinalizma in dobrega gospodarstvenika. Ravnanje z riziki pa zahteva že tudi ZFPPIPP.

    Drugo vprašanje je, kako bodo obdelane banke, ki so poseben problem. Predvsem niso delale niti v skladu s KPFN niti v skladu s svojimi tudi že veljavnimi notranjimi predpisi o obdelavi komitentov in riziki. S tem so prispevale k sistemski dimenziji naše krize. Da ne govorim o njihovem “reševalnem” odzivu na probleme.

    Obdelava prakse in NAČINA dela v podjetjih in bankah v času konjunkture in kreditnega buma bi zaslužila temeljito analizo in primerjavo s takrat in sedaj ŽE veljavnimi predpisi in načeli. To bi tudi dalo dobro informacijo, kaj res potrebujemo. Po mojem mnenju je to predvsem več vsebinskega ekonomskega in finančnega razumevanja veljavnih predpisov (in seveda kje tudi kakšna njihova sprememba, da ne bo pomote), vsaj osnovno izobraženost pravnikov in pravosodnega sistema, več dobrih finančnikov v organih pregona in povezanost raznih evidenc in organov, ki bedijo nad poslovanjem podjetij in denarnimi tokovi ter njihova neodvisnost v stilu KPK. Predvsem pa manjka sodna praksa, ker so členi, ki govorijo o profesionalnem finančništvu in gospodarjenju, samo mrtva črka na papirju, če je ni. Nič ne bi bilo narobe, če bi sodno prakso začela sprožati kar država.

    Takole na prvi pogled in brez razumevanja navedenega izgleda zadeva kot tema, ki je bila “nepokriti” sovzrok krize in je potrebno ta “manjko” sedaj nadoknaditi. Kot da ni bilo opustitev in dopustitev malomarnosti v podjetjih, bankah in institucijah, ampak nek etični “MANJKO”.

    Verjamem, da je “konsenz”, ki nikogar nič ne boli in ki je usmerjen v bodočnost ter hkrati še leposlišen, sprejet z aplavdiranjem. Za zgoraj našteto pa je potrebno kar nekaj resnične INTEGRITETE in politične volje.

    Še enkrat; zelo pogrešam umestitvenih pojasnil in bi bil zelo vesel, če jih dobim v morebitnem odgovoru.

    Lep pozdrav, Igor

  2. Igor,
    Danes je bilo šele lansiranje projekta izdelave Smernic. V naslednjega pol leta bo delovna skupina pripravila in predstavila končno verzijo Smernic. Pri tem bo seveda šlo za klasičen proces postopngea oblikovanja Smernic na podlagi intenzivne notranje diskusije v široki skupini.

    Pri Smernicah ne gre za pokrivanje za nazaj, pač pa gre za oblikovanje standardov za naprej. Preteklih praks ni mogoče legitimirati s temi Smernicami, niti jih sankcionirati – to lahko naredi le sodišče. Želimo predvsem postaviti višje standarde v bodoče.

    Brez skrbi, pri delu bomo upoštevali številne tuje in domače vire in primere dobre prakse, tudi KPFN, danes smo nabor teh virov že identificirali. Vas pa vabim, da se nam pri delu širše delovne skupine pridružite, ker nam bodo vaše izkušnje prišle zelo prav.

    Lp Jože

  3. Ljubi Bog. Upam, da tale “klasičen proces postopngea oblikovanja Smernic na podlagi intenzivne notranje diskusije v široki skupini” ne bo šel iz javnega denarja!

    • Ha, ta je pa dobra! Prvič, skupina dela na izdelavi Smernic pro bono. Tudi brez dnevnic ipd. Drugič, skupina je sestavljena iz neodvisnih strokovnjakov, ki razen treh izjem niso zaposleni v partnerskih inštitucijah. In tretjič, tovrstne zadeve vedno nastajajo v procesu. Tako kot nastaja pisaneje zakona v procesu. Od tez zakona do osnutka zakona, čemur v procesu kritične diskusije sledi piljenje zakona. Tako pri nas kot povsod po svetu.

%d bloggers like this: