Naj vsakdo študira? In to v domači vasi?

Kar pa se tiče števila fakultet in univerz, bi bilo verjetno bolj smiselno kakšno od fakultet ali celo univerz ukiniti kot pa postavljati nove. Univerzo v vsako slovensko vas pač ni pravo geslo. Prejšnja vlada je prižgala zeleno luč za ustanovitev več novih fakultet, ki s strokovnostjo niti potrebo niti finančno zmožnostjo države nimajo nobene zveze. Še več, ena redkih komparativnih prednosti Slovenije, ki so jo priznavali v tujini, je bil zelo dobro izobražen kader, predvsem inženirski. Ustanavljanje nekonkurenčnih (beri nekakovostnih) in na ideološki osnovi postavljenih novih fakultet nas pelje v nacionalno katastrofo.

Kolikšen delež generacije naj študira?

Tudi tu so mnenja precej različna. Iz lastnih izkušenj bi si upal trditi, da je treba dati možnost večjemu številu študentov, da se vsaj za eno leto izkažejo z zavzetostjo pri študiju. Srednje šole so po kakovosti zelo različne, poleg tega pa se marsikdo resno zavzame za študij šele po prihodu na univerzo. Marsikdo potrebuje celo leto »streznitve«. Eno leto naj ima možnost študirati večina mladih, potem pa je seveda treba narediti selekcijo. Če te ni, trpi celoten sistem in zmanjša se kakovost poučevanja in tudi končen rezultat. Dandanes so kakovostne fakultete pod pritiskom, da iz nižjega v višji letnik prehaja čim več študentov.

Dodatni problem predstavljajo t. i. mrtve duše – študenti, ki se vpišejo le zato, da imajo privilegije, ki jih ponuja študij: predvsem subvencionirana prehrana, zdravstveno zavarovanje, cenejša možnost študentskega dela itd. Ta način subvencije se je izrodil. Prav bi bilo, da bi se lahko s subvencijo prehranjevali le v fakultetnih menzah, ne pa, da gredo v mesto v restavracije in se jim potem ne da več priti nazaj na predavanja. To ugodnost je treba postaviti na nove temelje in jo vezati na uspešnost opravljanja študijskih obveznosti.

Uvesti bi morali kotizacijo za študij, za katero bi bilo mogoče enostavno dobiti kredit brez obrestne mere. Ta bi bila študentom v celoti povrnjena ob uspešnem zaključku letnika. Že nekaj sto evrov kotizacije bi zadostovalo, da bi študenti bolj resno vzeli svoje študijske obveznosti.

Dejan Križaj, Sobotna priloga Dela

Odličen članek, priporočam, da ga preberete v celoti.

2 responses

  1. Moje izkušnje so, da je fakultet/univerz premalo; zaradi monopolnega odnosa se jim ni potrebno potruditi za študente. Tako recimo računalniška fakulteta Univerze v Ljubljani že vrsto let noče urediti svojega brezžičnega omrežja, profesorji ne odpisujejo študentom, ni jih na govorilnih urah, na predavanja pridejo nepripravljeni, učbeniki so pa praviloma zastareli, neberljivi in megleni zmazki (ko vzameš v roke tuje knjige, recimo z Ameriških univerz, se ti odprejo nebesa).

    Računalniški inženirji UL žal ne spadamo med nekakšne kvalitetne kadre. Enostavno je med študijem premalo poudarka na računalništvu in seminarskih nalogah. Važno, da znaš reševati integrale na 1000 in en način.

    Z ostalim napisanim se precej strinjam, je pa moje mnenje, da se z plačilom kotizacije preveč omeji dostop do univerze. Že z ukrepom, da lahko študiraš samo eno leto brezplačno, potem pa moraš pokazati ali € ali znanje, je po mojem dovolj dobro. Morda bi bila smiselna omejitev že na prvi semester.

    Morda bi bilo celo smiselno zahtevati eno leto zaposlenosti, družbenokoristnih del, naborništva ali nekaj v tem smislu, predno se omogoči brezplačni dostop do fakultete. Naj mladostnik vsaj malo izkusi življenje pred vpisom na fakulteto….

%d bloggers like this: