Slovenija ne sme dobiti finančne pomoči

Tako ne gre več naprej. Svežnji pomoči v pravih rokah lahko preprečijo katastrofe, kot je bil na primer padec banke Lehman Brothers . A varnostnih mehanizmov, pomembnih kot so, ne gre izkoriščati v nedogled. Kaj pa slovenski upi na pomoč iz evropskega stabilnostnega mehanizma (ESM)? Upam, da pomoč ne bo odobrena.

S finančno injekcijo se pripravljenost za izvajanje prepotrebnih reform v Sloveniji ne bi okrepila, kvečjemu upadla bi. Nasprotno pa bi zavrnitev pomoči pomagala zlomiti odpor določenih socialnih partnerjev do reform. Ne zanikam dejstva, da bi brez pomoči trgi Slovenijo začasno lahko prisilili, da plačuje visoko 7 odstotno obrestno mero – višjo od obrestnih mer, ki jo plačujejo Grčija, Portugalska in Irska. A to bi trajalo le dokler se vlada ne bi lotila izvajanja prepotrebnih reform. Te reforme vključujejo: nižanje minimalne plače, ki je sicer najvišja v Evropi; privatizacijo bank, javnih služb, zavarovalnice, tekstilnega podjetja, trgovske skupine; večja transparentnost javnih razpisov; večja fleksibilnost delovnikov, s katerimi bi kompenzirali nihanja delovne obremenitve; in strožje uredbe za razpis referndumov. Da ne bo pomote: Slovenija ima vso pravico, da se oklepa vseh teh ukrepov, ki so trenutno v veljavi. In, da čuti njihove posledice.

Ne moremo delovati po svojih lastnih pravilih in predpisih nato pa pričakovati, da bo nekdo drug nosil predvidljive negativne posledice naših dejanj.

Vir: Martin Huefner, Finance

Hm, zgornji komentar nekdanjega glavnega finančnika HVB odraža tradicionalno trdo nemško stališče do pomoči drugim državam. Temelji na tipičnem krščanskem moralističnem principu greha in kazni. Slovenija je grešila, še vedno greši, zato naj se pokesa in prevzame težko pokoro. Ko se bo dovolj močno (in dovolj dolgo) pokorila, bo lahko spet začela živeti kot normalna, moralno očiščena država.

Z zgornjim stališčem je seveda mogoče polemizirati. Tudi iz vidika ali je identiteta tistih, ki so grešili, enaka identiteti tistih, ki se morajo pokoriti. Vsekakor pa podpiram, da Slovenija finančne pomoči ne dobi in da trojka ne pride v Slovenijo. To bi državo res spravilo na kolena in v recesijo za dlje časa, kot če potrebne reforme naredimo sami.

One response

  1. Na bruhanje mi gre, ko berem tega tipa in njegovo moraliziranje. Dajmo že enkrat razčistit ta nemški čudež, ki naj bi se zgodil s Hartz-ovimi reformami. Resnica je nekoliko bolj kompleksna. K nemški ozdravitvi so neprimerno bolj prispevale razširitev EU, svetovna konjuktura in predvsem investicijski razcvet v Aziji kot pa nižanje delavskih pravic. In pa še en moment, ki ga nikjer, ampak prav nikjer ne omenjajo. In to je interni nemški dogovor med delodajalci in sindikati, da se zavre selitev delovnih mest v cenejše države in da se poveča konkurenčnost nemške industrije z modernizacijo (avtomatizacijo , robotizacijo) industrije doma. S tem so zagotovili polno zaposlenost in kvalitetna delovna mesta doma, obstoj servisnih dejavnosti in s tem soliden nivo domačega povpraševanja. Resnica je povsem drugačna kot pa je pri nas brutalno prikazovanje nuje nižanja sociale. Je pa res, da za tak nacionalni deal potrebuješ trezno nacionalno politiko in visoko razvite profesionalne sindikate. Žal tega pri nas takega nacionalnega dogovora ne zmoremo, zato se tudi vse banalizira.

    Je bila pa Nemčija, ob Franciji, prva, ki je začela kršiti EU zakonodajo, ko ji je to ustrezalo in s tem spustila duha iz steklenice. Niti na pamet jim ni padlo, da bi se šli vačevanje v krizi dokler se jim ni situacija stabilizirala. Da bi potem spet solili pamet vsem drugim, še posebej potem, ko jim je Evropa z grškim bail-out-m rešila njihove banke. Kako slučajno se obseg evropske pomoči ujame z zmanjšanjem izpostavljenosti nemških in francoskih bank?

    Pomoč ECB državam (v obliki nakupa obveznic te države z normalno obrestno mero), ki imajo v osnovi solidne makroekonomske rezultate, kot je Slovenija, bi bila še kako na mestu. Prvič za ECB pomeni sigurno naložbo, drugič bi pomenilo jasno demonstracijo špekulantom na finančnih trgih, da se napad na članico EU ne splača. S tem bi v veliki meri prispevali k stabilizaciji Eurozone.

%d bloggers like this: