Koliko je Janševa vlada dejansko privarčevala?

Nedavno smo lahko v Financah prebrali zapis bivšega finančnega ministra g. Šušteršiča z osnovno poanto, da je prejšnja vlada z ustrezno fiskalno politiko in varčevanjem uspela v lanskem letu znižati proračunski primanjkljaj države za kar 880 milijonov evrov. Sam pa sem v analizi podatkov Ministrstva za finance (Konsolidirana bilanca javnega financiranja) ugotavljal, da je bil finančni izplen varčevalne politike vlade dokaj šibak. Glede na tako velike razlike, je vsekakor zanimivo pogledati iz česa izhajajo in kaj se je lani v javnih financah pravzaprav res dogajalo. Če je namreč fiskalna politika prejšnje vlade v samo enem letu omogočila skoraj milijardno znižanje državnega primanjkljaja, potem je s takšno politikov vsekakor smiselno in potrebno nadaljevati.

Celotni javnofinančni primanjkljaj po prvih podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (objavljen 29.3.13) je tako v lanskem leto znašal 1.315 milijonov evrov in je bil celo za 983 milijonov evrov nižji kot leto poprej, ko je znašal 2,3 milijarde evrov. Od ogromnih 6,4 % BDP v letu 2011 je torej padel na 3,7 % lani. To je vsekakor izredno pozitiven rezultat, ki je imel mogoče tudi kak ugoden vpliv na oceno ekonomske sposobnosti in pozicije naše države. Izraz »mogoče« uporabljam zaradi tega, ker se običajno prav trudimo, kako tujcem (in sebi) prikazati razmere v čim slabši luči.

Seveda pa je ob tem ugodnem trendu potrebno pogledati vsebino, kaj se za temi številkami o močnem znižanju primanjkljaja pravzaprav skriva. To pa je seveda za večino komentatorjev, politikov, ter pogosto tudi »strokovnjakov« že precej težje, saj zahteva nekoliko bolj poglobljeno analizo. Del tega sem poskušal predstaviti v omenjenem članku, v katerem sem analiziral samo podatke, ki jih objavlja Finančno ministrstvo in po katerih je javno-finančni primanjkljaj lani znašal 1.123 milijona evrov. Razlika do 1,3 milijarde oz. dodatnih 192 milijonov kot jih k deficitu prišteva SURS, pa izhaja iz vključitve nekaterih kapitalskih transakcij, ki niso zajete v redni proračunski blagajni ter določenih popravkov in preračunov zaradi predpisane metodologije izračunavanja celotnega primanjkljaja države.

Pri tem so podatki Ministrstva in redne mesečne objave konsolidiranih podatkov vseh proračunskih blagajn precej bolj podrobni in tudi lažje razumljivi, zato je pri analizi sprememb smiselno izhajati iz njih, nato pa dodati še izračune Statističnega urada, da dobimo celotno sliko. Lanskoletni rezultat je bil torej podrobneje analiziran in razložen v omenjenem tekstu O alternativah varčevanju, v nadaljevanju pa prikazujem samo ključne postavke, ki razložijo skupno 983 milijonsko zmanjšanje državnega primanjkljaja in ki so prikazani v spodnji tabeli.


Vir: Konsolidirana bilanca javnega financiranja, MF, Temeljni agregati sektorja država, SURS

Varčevalni ukrepi vlade, tako pri plačah javnih uslužbencev, pokojninah, socialnih izdatkih ter izdatkih za material in investicije, so v letu 2012 zmanjšali neto izdatke javnih blagajn za te namene v skupni neto višini približno 420 milijonov evrov (brez DDV in prispevkov na te izdatke, ker gredo pravzaprav nazaj v proračun). Seveda pa so nižji prejemki prebivalstva iz teh naslovov ter manjša potrošnja države povzročila tudi zmanjšanje davkov od potrošnje in pobranih davščin od plač v privatnem sektorju.

Po uradnih statističnih podatki je lani masa izplačanih plač v privatnem sektorju namreč upadla za 1,9 %, in to lahko pripišemo predvsem manjši domači porabi. Izvoz storitev in blaga se je lani celo povečal za 2 % (presežek plačilne bilance iz teh naslovov se je zvišal za 1 milijardo na skupaj 1,3 milijarde presežka). Na osnovi tega znižanja mase plač bi ob enakih davkih lahko realno lani pričakovali tudi znižanje plačanih prispevkov in davkov na plače privatnega sektorja za enak odstotek in to je tudi upoštevano v zgornji tabeli.

Dodatno je vlada poleg varčevalnih ukrepov sprejela tudi nižjo obdavčitev dobičkov podjetij in skupaj še z ostalimi prilivi je bil končni rezultat vseh navedenih ukrepov vlade blizu 100 milijonov evrov. Izdatki so se torej res znižali za 420 milijonov, a na drugi strani je to povzročilo tudi preko 300 milijonov manj prilivov. In obe številki skupaj lahko štejemo kot rezultat varčevalnih ukrepov na javne finance.

In kje je potem razlika do skupnega izboljšanja 983 milijonov, torej, od kod izhaja za 900 milijonov boljši rezultat? Struktura je navedena v tabeli in sicer:

  • približno 170 milijonov evrov lahko ocenimo vpliv povečanja trošarin na goriva, cigarete, alkohol ter tudi dvig ddv na goriva zaradi višje nabavne cene – torej rezultat višjih davkov na potrošnjo,
  • naslednjih 170 milijonov (ocena) pa izhaja iz več vplačanih prispevkov in dohodnine od plač privatnega sektorja v primerjavi z gibanjem mase plač; zakaj je prišlo do večjega priliva kljub nižji masi plač se ne da točno ugotoviti (podatki o plačanih prispevkih po posameznih stopnjah in osnovah so preprosto neprimerljivi s prejšnjimi leti),
  • kar smo lani več plačali za obresti za financiranje javnega dolga (122 milijonov) je bilo pokrito pretežno s povečanim izplačilom dividend državnih podjetij in nekaj večjim prilivom iz EU,
  • največji del razlike (542 milijonov evrov) pa izhaja iz enkratnih obremenitev javnih financ v letu 2011, ki so bile v bistveno večjem obsegu vključene v javnofinančne odhodke tega leta in vsekakor niso rezultat neke varčevalne politike v letu 2012 (npr. 144 milijonov priznanih obveznosti države za žrtve vojnega nasilja in zaplembo premoženja preko SOD-a, dokapitalizacija SOD-a za 60 milijonov, priznanje obveznosti do Slovenskih železnic, vplačila v evropske varčevalne sklade, dokapitalizacija NLB…).

Državni primanjkljaj je bil torej v letu 2012 pomembno nižji kot leto poprej, a pretežni del tega zmanjšanja izhaja iz priznanja obveznosti iz preteklih let, ki so pač bremenile leto 2011, ter večjih obdavčitev. Učinek varčevalnih ukrepov ter zmanjšanja obdavčitve dobička pa je znašal le kakih 100 milijonov. Na žalost so takšne ocene hitro predmet političnih kvalifikacij, a mislim da so dokaj točne saj temeljijo na konkretnih in preverljivih podatkih. In tega se je dobro zavedati pri odločanju o nadaljnjih potezah ekonomske politike.

Bine Kordež

%d bloggers like this: