Prisilna uprava iz Bruslja?

Financial Times danes poroča, kot se je napovedovalo že v neformalnih pogovorih s predstavniki Evropske komisije, da v Bruslju razmišljajo o nekakšni prisilni upravi za Slovenijo. Pri tem ima EK na voljo dve formalni možnosti. Prva je, da za Slovenijo konec meseca uvede postopek t.i. “excessive imbalances procedure”, ki omogoča kaznovanje države, ki ne izpolnjuje zahtev glede odprave presežnih neravnotežij. Druga oblika je t.i. “intensive EU monitoring”, ki sicer EK ne omogoča, da bi zahtevala izvajanje določenih reform, ampak ji omogoča le bolj tesno spremljanje napredka države pri izvajanju reform.

Ključni problem je po mnenju EK v nezadostnem sodelovanju med vlado in Banko Slovenije pri reševanju bančnega problema. To se sicer nanaša še na prejšnjo, Janševo vlado, ko je BS obstruirala načrte vlade glede sanacije bank. EK tudi dvomi, da je BS sposobna neodvisno oceniti potrebe bank po sanaciji oziroma dokapitalizaciji. FT:
.
The European Commission is being pushed to take a tougher line with Slovenia amid mounting concerns that infighting is hampering the country’s ability to overhaul its banking sector and avoid becoming the next rescue target in the eurozone crisis.
According to two senior eurozone officials, concerns have focused on “non-cooperation” between Slovenia’s finance ministry and central bank, which is responsible for supervising the financial sector. One of the officials said the central bank was being “obstructionist” towards the new government’s clean-up efforts.
The central bank’s role could prove particularly problematic because the three largest Slovenian banks – most in need of a rescue – are state owned, raising questions about the supervisor’s ability to evaluate their needs impartially. “The country has a governance problem of major proportions,” the official added.
.
Diagnoza stanja v Sloveniji glede nesposobnosti učinkovitega upravljanja je seveda točna. Vendar pa napovedano tesnejše spremljanje izvajanja slovenskih reform iz Bruslja pomeni le prvi korak k discipliniranju Slovenije. Tak pritisk je, dokler Slovenija formalno še ni zaprosila za pomoč, koristen. Toda ni zadosten. Sloveniji primanjkuje predvsem znanja pri sanaciji bank in upravljanju slabih terjatev. Ključen pa je tesnejši nadzor nad transparentnostjo upravljanja s slabimi terjatvami in prestrukturiranjem bank in podjetij, katerih slabe terjatve se bodo prenesle na slabo banko. Tukaj se nakazujejo različne “domačijske ideje” v spregi med novo vlado in BS, ki bodo povečale stroške bančne sanacije, zato bi morala EK poslati v Slovenijo stalno ekipo strokovnjakov, ki bi dnevno spremljala postopke sanacije bank.

2 responses

  1. Samo norci kličejo trojko v državo. Naj za primer dam FT, ki ga omenjaš. Prejšnji teden je v članku o Irski dal FT naslednji komentar: “the troika has done more damage to Irland than Britain ever did in 800 years”. Veliko resnice je v tem stavku. Veliko tega je povedal irski ekonomist dr.Brian Lucey, na predavanju v Ljubljani (EF) oktobra 2012. Pa smo kljub temu rinili v isto neumnost, ki je sesula Irsko.

    V Tvojem prispevku je tudi del netočnosti. Ni bila Banka Slovenije tista, ki je bila nekooperativna. BS, ki kljub vsemu ima nek nivo strokovnosti, enostavno ni mogla prebavit strokovnega zmazka, ki ga je MF s skupino svetovalcev pripravil šele poleti 2012. To je MF-ju konec septembra 2012 povedal v svojem odgovoru tudi Mario Draghi. Banka Slovenije je bila v tem obdobju krize vsekakor tako kooperativna kot konstruktivna, napisali so celo svoj predlog zakona. Nasprotno MF, tako kot pri vseh ostalih stvareh, ni naredil praktično ničesar. Februarja 2013, torej več kot pol leta po lansiranju ideje o slabi banki, ni bil pripravljen še niti en podzakonski dokument, kjer se je pravzaprav pričakovala vsa (operativna) vsebina zakona. Ne mi reč, da so bili za polletno zamudo krivi sindikati. Za dokument, ki so ga poslali Ustavnemu sodišču in DZ, tisti, ki je to pisal, ni porabil niti dneva. Operativna nesposobnost je bila na žalost leit motiv MF pod Šušteršičem. So pa (iz MF), to se vidi iz dokumentov tako IMF, ECB kot EK, na veliko svinjali svojo državo in tudi BS pred tujimi institucijami.

    Je pa problem BS nekje drugje. Le malo kdo ve, da je regulativa BS glede slabih terjatev bistveno strožja od povprečja v eurozoni. Ocene gredo od 18% (Veljko Bole) do 40%. (NLB). Če bi po istih merilih presojali evropske banke, bi šele videli kakšno krizo bi imela EU v svojem bančništvu. BS je regulativo v zadnjih letih malo omilila, ampak ne bistveno. Ne vem, če je EK to dejstvo pri svojih ocenah upoštevala.

    Slovensko reševanje kriz, ne samo bančne, je rezultat neverjetne omahljivosti, neodločnosti in političnega izrabljanja krize, med drugim. Med tem, ko so druge države, navsezadnje tako kot Slovenija 1991, zmogle neko odločno hitro kohezivno akcijo, smo mi padali iz ene napol rešitve v drugo v toku zadnjih 4 let. In relativno majhen problem (vsaj v primerjavi z drugimi državami) je pri tem narasel kot snežna kepa. V tej luči je lahko EK upravičeno zaskrbljena. Na srečo Čufer ni naredil Šušteršičeve napake in je problem likvidnosti začel reševati takoj ter si s s tem nekoliko popravil pogajalsko pozicijo tako z EK kot s kapitalskimi trgi in kupil čas za pripravo nekih resnih rešitev.

  2. Vsekakor bi bilo potrebno upoštevati BS, saj poseduje vse verodostojne podatke za realno oceno stanja v slovenskem gospodarstvu. In strinjam se z Vami g.Golob, da je BS bistveno bolj strožja pri ocenjevanju slabih terjatev od preostalih centralnih bank v eurozoni, ki jih gre iskati predvsem v načinu financiranja slovenskih podjetij (večinoma se financirajo s pomočjo bank in redkeje preko kapitalskih trgov z razliko od nekaterih držav članic EU) Pravtako Sloveniji škodi politično izrabljanje krize za reševanje trenutne gospodarske situacije na način zategovanja pasov (zviševanja DDV, davkov na nepremičnine, zniževanje plač itd..) kar občutno učinkuje na dodatno zmanjšanje kupne moči, in še nadaljne krčenje rasti gospodarstva.
    Odprodaja državnih deležev v podjetij (t.i.privatizacija) je odlična zamisel, da se upravljanje prepusti stroki in strateškim partnerjem, katerih cilj ni uničenje podjetja temveč nadaljni razvoj in utrditev tržne pozicije. Primerno vprašanje se glasi, kdaj je primeren in optimalen čas in kakšna je cena? Optimalno je, da se država umakne iz podjetij in le s predpisi, regulacijami in koncesijami na domačem trgu izvaja nadzor pri tem pa ustvarja in omogoča konkurenčno okolje. Še pomembneje je, da se pri tujih naložbah v domače gospodarstvo zagotovi stabilen in trden bančni sistem.
    Slovenija se vseskozi sooča s korupcijo . Menim, da bi se morali učinkoviteje lotiti korporativnega odgovornega vodenja podjetij, kjer lastnik oz.ustanovitelj podjetja ne bo hkrati manager (upravljalec). Osebno ocenjujem, da je eden izmed poglavitnih razlogov za nastalo gospodarsko situacijo v Sloveniji, neoodgovorno korporativno vodenje ter površna kontrola nad izvajanjem le-tega.
    Slovenija potrebuje jasen nacionalni in strateški program ter zagotovitev privlačnega okolja za nove kapitalske naložbe.

%d bloggers like this: