Ko pridejo na oblast tretjerazredni karieristi

Kakšna je torej kredibilnost ljudi, ki so včeraj naredili vse, da zavrejo, zablokirajo, preprečijo reformne ukrepe, na katere se danes sklicujejo in obljubljajo, da jih  »pospešeno izvajajo dan in noč«?!  Takšna koalicija lahko v neki fiktivni medijski realnosti prepriča določeno število ljudi, ne more pa zavesti nevtralnih tujih opazovalcev dogajanja v Sloveniji.

Dandanes, ko leva vlada napoveduje pospešeno privatizacijo s prvimi prodajami do poletja, začetek delovanja slabe banke najkasneje do junija ter 160 milijonov dodatnega zategovanja pasu v javnem sektorju, tudi slepcem postaja jasno, da so bili z opozicijsko lahkotnostjo pripravljeni storiti vse za zrušitev ne-njihove oblasti, ne glede na ceno za državo. Neoliberalizem kot psovka za Šušteršičevo strategijo izhoda iz krize postaja njihova agenda, prioriteta, katere se oklepajo ob vsakem nastopu na mednarodni sceni . Ali vanjo verjamejo, je težko reči. Zagotovo pa so jo posvojili, ker druge izbire (programa?) očitno nimajo.

A skrbi predvsem vse bolj očitno dejstvo, ob katerem si marsikdo še zatiska oči. Slej kot prej prihaja spoznanje, da je oblast v teh težkih kriznih časih prevzela ekipa tretjerazrednih karieristov. Saj ne, da politična levica ne bi imela sposobnih ljudi. A zavedajoč se popolne fikcije družbene realnosti, v kateri Slovenci miselno živimo in jo je levičarski establišment do nedavnega podpihoval do onemoglosti, si s krvavim reševanjem države enostavno ne želijo umazati rok, karier in javnega ugleda.

Vse to je pripeljalo do tega, da je najpomembnejšo funkcijo v državi zasedla  uradnica z omejenimi sposobnostmi in nikakršnimi izkušnjami v vodenju države. Ta čas zardevamo ob puhlosti naučenih fraz v polomljeni angleščini gospe v rdečem puliju, ki pred občestvom najvplivnejše svetovne televizije predstavlja vsakega izmed nas in za ta mednarodni fiasko krivimo njene svetovalce in PR. Ne upamo pa si pogledati resnici v oči in priznati, da nam državo vodi oseba z maksimalnim kariernim dometom vodje direktorata v državni upravi.

Vir: Rok Čakš, Drugi svet

One response

  1. Spoštovani prof. Damijan. Sicer se (spet) v celoti strinjam z napisanim, a na žalost menim, da je to pač stanje, v katerem se je znašla naša politika. Če pogledamo nekaj časa nazaj – pa niti ne tako daleč – v 2011, ko je padla Pahorjeva vlada, se je dogajalo isto, a da so takrat “tretjerazredni karieristi” bili naši politiki z desne… rušili so skoraj identične reforme, ki so jih kasneje (v nekoliko blažji verziji) sprejeli sami! jaz sicer dajem vse zasluge za narejeno desni vladi, a lahko se strinjate z mano da, če ne bi bilo trenutne situacije v smislu protestov na ulicah in drugih upozoril, ki jih je začelo dajati ljudstvo, marsikatera reforma ne bi šla tako lahko mimo… menim, da je v njihov interes (celotne politične “elite”), da narod ostaja razdvojen, saj se na ta način fokus odmika od realnosti in resničnih problemov, ki terejo narod. sam še vedno ostajam optimist, računam pa ne na ljudi, ki so trenutno na oblasti, tudi ne na tiste, ki so že imeli svojo priložnost, a jo zapravili, ampak na nas mlade, neobremenjene in že samo zaradi tega sposobne, da naredimo nekaj dobrega za vse nas in za našo državo. V ta “klub” vsekakor štejem tudi vas, ki ste v mojih očeh vsekakor eden tistih, ki bi s svojim znanjem in karizmo lahko veliko naredili, da se končno pomaknemo naprej. S prijaznimi pozdravi.

%d bloggers like this: