Alojz Ihan o ciprski drami in slovenskih rovtah

Ciper je brez umetniških uvertur v nekaj sekundah prisilil vsakega od tistih lepo oblečenih gospodov s pomembnimi poslovnimi kovčki, da so se iz oči v oči soočili s tistim, kar sicer tudi kateremu koli drugemu »normalnemu« človeku od njegovih dolgoletnih življenjskih prizadevanj realno ostane – vsebine preživetih dni in osebnih dejanj. Si toliko, kot ostane tvoje osebne vsebine po spiranju družbenih iluzij.

Ampak takih sanitarnih prostorov in priložnosti osebno-družbene katarze je v naši civilizaciji (pre)malo, ker smo programirani, da pred soočenjem z edino osebno realnostjo sistemsko in sistematično bežimo. Zaradi kičastih družbenih pravljic in iluzij, ki so navidezno lepše in nas bolj privlačijo kot realnost naše končne, neizbežne pogrebne katarze. Temu sicer ne ubežimo, ampak nas tolaži misel, da je osebno zares ne doživimo. Verjetno. Za vse druge katarzične momente pa se trudimo, da jih ne bi opazili – na primer partije domin ali kart v domu za ostarele, kjer nekdanji bankirji in gozdni delavci in učitelji z enako (ne)zavzetostjo mečejo karte ne glede na cilje, ki so jih sanjali v preteklosti. Alzheimer ob pravem času priskoči na pomoč.

Z literarnega vidika mi je zato ciprska zgodba veliko bolj všeč kot naše domače sodne katarze, ob katerih literarno občutljivega človeka dobesedno dotolče spoznanje, da o vsem skupaj ne bo mogoče napisati niti kratke kriminalke – ker ni vsebine. Vse te njihove finte, s katerimi so prekladali državne milijone na svoje zasebne račune, so tako zagovedno preproste, da se človeku, ki se je odnosa do poštenega kriminala učil pri Coppoli ali Doylu, ulijejo solze obupa. Kakšen upočasnjenec bi sploh še pomislil, da 24 milijonov delnic državne družbe proda prijatelju za 7.500 evrov? Ki takoj nato proda isto stvar naprej za 26 milijonov.

In o čem v teh primerih sploh pisati zapise in zgodbe? O njih, ki ves čas svojega hvalisanja in petelinjenja niso ustvarili niti za dva zanimiva odstavka svežih, pa čeprav kriminalnih idej? Pisati o tem je precenjevanje ljudi, ki niso vredni niti besede. Ker od njih ni niti kančka duha. Čeprav bi bilo pisanje po drugi strani nujno kot opomnik prihodnjim generacijam. V vednost, da znajo tudi iz močno povprečnih ljudi zrasti politični diverzanti, ki jim v rekordnem času brez ene same bombne detonacije uspe zminirati gospodarstvo celotne države. In to s povsem preprostimi dejanji brez kančka vsebine. Ker je vse skupaj samo ritual prijateljskega plačevanja pijače med sošolci. Ki se nekaj v tri dni pogovarjajo in se zmenijo, da pride neki brezposelni mladinski funkcionar na čelo velikanske korporacije in jo olastnini, da je ne bodo mogli hudobni tujci. Kje je tu akcija, motiv, zanimiva drama? Nič, samo opito prijateljsko fantaziranje o nekih sanjskih filmskih prizorih in neverjetno pretakanje milijonov v tisočake in nazaj, prenaivno tudi za petletne otroke.

Alojz Ihan, Finance

5 responses

  1. Ne bom direktno komentiral članka, ampak imam eno vprašanje za vas. Pred kratkim ste v enem vašem prispevku za Finance omenili knjigo Crisis economics: Nouriel Roubini, ki jo sedaj tudi berem in se mi zdi fantastična. Prosil bi vas, če mi lahko priporočite kakšno knjigo s podobno tematiko na temo bančništva.

    • Rok,
      bančništvo je precej dolgočasna zadeva. Priporočam raje knjige, ki se ukvarjajo s širšimi vidiki ekonomije in ki znajo razložiti, kaj je prav in kako se ne bi smelo delati v ekonomiji, kje so bankirji in ostali finančni guruji namerno delali zgolj v svojo korist in seveda zakaj smo zašli v še eno izmed kriz.
      Zaenkrat priporočam naslednje, zelo luštne knjige:
      – Simon Johnson, 13 Bankers
      – Nate Silver, The signal and the noise
      – Richard Duchigg, The Power of habits,
      – Paul Krugman, End this depression now

  2. Kakorkoli obrnemo (oziroma skušajo obračati ‘učljivi’ politiki, ostala takozvana ‘elita’, pa tudi raznorazni aharhisti, anti-globalisti, anti-kapitalisti in kar je še podobnih protisistemskih gibanj): vse se konča pri denarju … in pri osebnih odnosih. V končni fazi pa se vse konča s smrtjo, ki je seveda povsod okoli nas stalno prisotna, samo pretvarjamo se, da je ni. Saj, kot opaža Ihan, »nas tolaži misel, da je osebno zares ne doživimo.« Sam bi dodal, da smo na nekem nivoju prepričani, da je osebno ne bomo nikdar doživeli. Vendar še nihče izmed nas nikoli ni nesel ničesar na ono stran.

  3. Rok, področje bančništva in financ je široko, odvisno od tega kaj točno te zanima. Osebno sem prepričan, da je temeljno razumeti, kaj denar je in kako nastaja. Kot pravi Lord Adair Turner, šef britanskega regulatorja Financial Services Authority:

    “This is very important, because we often talk about bank as if what they do is take pre-existing money and intermediate it into a loan to somebody. They don’t. Banks create credit and money. That is absolutely fundamental to understanding the way how monetary system works.”

    (Lord Adair Turner, Chairman Financial Services Authority, Cass Business School presentation: Are concerns over inflation inflated? 23:20)

    Ampak, če ti smem odgovoriti na vprašanje, ki si ga zastavil Jožetu, (pa bo verjetno sam še dodal kakšno dobro knjigo):

    O zadnji krizi:

    – Nicholas Dunbar: Devils derivatives
    http://www.amazon.co.uk/The-Devils-Derivatives-Traders-Regulators/dp/1422177815/ref=sr_1_1?ie=UTF8&qid=1364603050&sr=8-1

    – Andrew R. Sorkin: Too big to fail
    http://www.amazon.co.uk/Too-Big-Fail-Inside-Battle/dp/0141043164/ref=sr_1_1?s=books&ie=UTF8&qid=1364603139&sr=1-1

    O delovanju sistema pa morda:

    – L. Randall Wray: Modern money theory
    http://www.amazon.co.uk/Modern-Money-Theory-Macroeconomics-Sovereign/dp/0230368891/ref=sr_1_1?s=books&ie=UTF8&qid=1364603333&sr=1-1

    – L. Randall Wray: Understanding modern money
    http://www.amazon.co.uk/Understanding-Modern-Money-Employment-Stability/dp/1845429419/ref=sr_1_1?s=books&ie=UTF8&qid=1364603360&sr=1-1

    – Josh Ryan-Collins et al.: Where does money come from?
    http://www.neweconomics.org/publications/where-does-money-come-from

    – Ben Dyson, Andrew Jackson: Modernising money
    http://www.positivemoney.org/shop/modernising-money/

    Lahko si pa za začetek v roke vzameš tudi mojo knjigo DENAR – Nedolžna prevara?, ki pravzaprav združuje vse te stvari skupaj z zgodovino in reformnimi predlogi. Dobiš jo v vseh knjižnicah.

%d bloggers like this: