Neenakost in inovativnost

Povezavo med dohodkovno neenakostjo in inovativnostjo in/ali gospodarsko rastjo je mogoče zelo enostavno testirati: za vzorec primerljivih držav (denimo OECD države) vzamete podatke o Gini koeficientu neenakosti za obdobje zadnjih 20 let in nato to regresirate na denimo število patentov na prebivalca v istem obdobju (ali na izmerjeno stopnjo inovacij). Nato pa enako naredite za povezavo med stopnjo inovativnosti ter gospodarsko rastjo (ali katerim drugim kazalcem napredka oziroma blaginje). Lahko pa oboje zajamete v enem koraku s sistemom simultanih enačb.

Vprašanje, ki ga s tem testirate, je naslednje: ali med podobno razvitimi državami večja dohodkovna neenakost vpliva na večjo stopnjo inovativnosti ter posledično na večje povečevanje rasti (napredka, blaginje itd.)?

Seveda v realnem svetu stvari niso tako preproste. Večja inovativnost se nujno ne pretoči takoj v večjo gospodarsko rast ali še več, v večjo blaginjo.* Med državami obstaja pretok znanja, prevzemanje tehnološkega znanja. In ni nujno, da mora biti država tehnološka špica, da ima lahko visoko blaginjo.

Toda lahko država raste, se razvija in omogoča večjo blaginjo brez vlaganj v znanje, znanost, raziskovanje? Je mogoče prevzemati tehnološke rešitve od zunaj, če doma ni ustrezne ravni znanja? Lahko domača podjetja sledijo svetovni konkurenci brez ustrezne ravni znanja doma? Kakšen je tisti še zadovoljiv nivo znanja doma, da domača podjetja niso izrinjena iz svetovnega trga zaradi tehnološke nekonkurenčnosti (in posledično, da država ne izgublja delovnih mest)? Je mogoče igrati “na pol”? Malce vlagati v znanje, zanost in raziskave, toliko, da ne zaostanemo povsem? Ali moramo igrati “na polno”? Da ne zaostanemo preveč oziroma da sploh lahko sledimo najboljšim?

V športu so odgovori na ta vprašanja zelo preprosti, in jasni: treba je imeti vrhunski talent in vrhunsko trenirati, če se hočeš sploh uvrstiti na svetovno prvenstvo, kaj šele če hočeš na svetovnem prvenstvu priti v finale. Vrhunske športnike pa je treba nagraditi precej bolje kot povprečne, mar ne?

____

* Raziskava Does innovation help the good or the poor performing firms?, ki smo jo naredili s kolegoma Kostevcem in Rojcem in je bila objavljena letos, kaže, da imajo med slovenskimi podjetji od inovacij večjo korist v obliki rasti produktivnosti tista podjetja, ki bolj zaostajajo v rasti. Ali z drugimi besedami, manj produktivnim podjetjem inoviranje omogoča hitrejšo rast in “catching up” z boljšimi podjetji. Podobno je pri državah. Toda ta “catching up” se preneha, ko podjetje postane povprečno produktivno, kasneje pa postane pomembna tudi “kvaliteta” inovacij oziroma tiste “taprave”, “break through” inovacije, ki podjetje odlepijo od konkurentov. Verjetno je zelo podobno pri državah.

%d bloggers like this: