Se je Nemčija zablefirala?

Wolfgang Münchau, urednik FT Deutschland in kolumnist Spiegla, nemško politiko glede krize evra označuje z izrazom “to call a bluff“. Torej, da se je preprosto zablefirala, kar Nemčijo zdaj dela bolj ranljivo. Največjo izgubo od razpada evro območja bo namreč imelo nemško gospodarstvo. Zato bo Nemčija svojo nepopustljivo politiko trdega posta do ostalih evrskih držav morala spremeniti. Vprašanje časa pa je, kdaj bodo to šibko točko Nemčije “zavohale” ostale države in razvodenele nemške zahteve po fiskalnem paktu ali nasprotovanje evro obveznicam ali nasprotovanje politiki ECB glede kupovanja državnih obveznic šibkejših članic.

Nemčija z razpadom evro območja namreč izgubi vsaj na tri načine. Prvič, s prehodom na nacionalne valute bodo ostale države morale devalvirati, kar bo zmanjšalo njihov uvoz iz Nemčije (ter spodbudilo izvoz). Če k temu prištejemo še pojav protekcionizma, so lahko negativni učinki na nemški izvoz zelo veliki. Drugič, nemške banke bodo z razpadom evra izgubile precej premoženja, naloženega v ostalih članicah. Samo v Grčiji so izpostavljene z 10 milijardami evrov. In tretjič, Nemčija je do evro območja stalno izpostavljena v višini okrog 1 bilijona evrov prek znotrajevropskega plačilnega sistema Target 2. Gre za presežek, ki ga nemška podjetja z izvozom ustvarijo v ostalih članicah. Če tega presežka banke ne investirajo v tujini, pride znotraj Target 2 sistema do avtomatske plačilne izravnave med nacionalnimi centralnimi bankami. Samo do majhne Grčije je Nemčija prek Target 2 sistema izpostavljena z dobrimi 28 milijardami evrov, skupaj do vseh evro držav pa okrog 1 bilijona evrov. Če k vsemu naštetemu prištejete še odobrene pomoči in garancije ostalim članicam ter druge zasebne terjatve, pridete do vsote 3.3 bilijona evrov (ocena nemškega vladnega sveta ekonomskih svetovalcev), kar predstavlja 132% nemškega BDP. Nemčija dejansko ni v poziciji, da bi si razpad evro območja lahko privoščila.

Kot pravi Münchau:

Die Situation für Deutschland ist ziemlich verzweifelt. Es gibt jetzt keinen rationalen Weg mehr aus der Krise, der mit den offiziellen Verlautbarungen über die hehren Prinzipien der europäischen Geldpolitik und der Haushaltsregeln vereinbar wäre. Nach außen wahrt Merkel immer noch den Schein als Europas mächtigste Politikerin. In Wirklichkeit hat Merkel ihr Land in eine Ecke manövriert. Die Welt hat ihren Bluff durchschaut und ist gerade dabei, die Konsequenzen zu ziehen.

V bodoče lahko pričakujemo, da bo Nemčija besedno sicer še vztrajala pri retoriki trdega posta, toda dala bo pozitivna mnenja na poročila o napredku Grčije in Portugalske, čeprav bodo grški in portugalski politiki jasno povedali, da bolj, kot so, več ne morejo zategniti pasov svojim državljanom in da bodo lepotne cilje glede doseganja maastrichtske ravni proračunskega primanjkljaja pač dosegli 2 ali 3 leta kasneje. Nato pa pride na vrsto rahljanje fiskalnega pakta ter brezmadežnosti ECB ali pa privolitev v evro obveznice. Vloga Nemčije znotraj EU zelo kmalu ne bo več tako dominantna in se bo morala močno truditi za politično ravnovesje do bloka Francija – Italija – Španija.

 

%d bloggers like this: