Recesija v Sloveniji se poglablja

Po podatkih SURS se gospodarska recesija v Sloveniji poglablja, saj BDP v primerjavi z enakim obdobjem lani upada že tretje četrtletje zapored. Medtem ko je v lanskem zadnjem četrtletju upadel za okroglo 1%, v prvem četrtletju letos za 0.7%, pa je v drugem četrtletju upadel že za 2.2% (po podatkih, ki ne upoštevajo sezonske komponente in niso prilagojeni za število delovnih dni, pa kar za 3.2%). V prvi polovici leta je na letni ravni BDP upadel že za 1.6%. Razlog za padec je zmanjšanje vseh komponent trošenja: gospodinjstev za 3%, države za 2% ter bruto investicij za 22.1%. Edini pozitivni prispevek k BDP je prispeval saldo menjave blaga in storitev s tujino – za 3.4%, pri čemer pa se tako izvoz kot uvoz zmanjšujeta. Ali drugače povedano, če Slovenija ne bi izvažala, bi se v drugem četrtletju letos zaradi manjšega trošenja domačih subjektov BDP zmanjšal kar za 6.8%.

Tabela: Bruto domači proizvod, stalne cene, stopnje rasti (%)

Vir: SURS

Dinamika BDP kaže jasno tendenco, da se recesija v Sloveniji poglablja. Pri tem pa je treba vedeti, da glavni varčevalni ukrepi vlade sploh še niso zajeti v gospodarskih gibanjih za prvo polovico leta. Zmanjšanje plač v javnem sektorju bo denimo imelo učinek šele v tretjem četrtletju, pri čemer bo imelo dvojni negativni učinek. Prvič, neposredni učinek na BDP, ker plače v javnem sektorju neposredno vstopajo v izračun bruto dodane vrednosti države. Če bo učinek zmanjšanja plač v javnem sektorju samo 200 mio evrov, bi to lahko neposredno zmanjšalo obseg BDP za več kot 0.5%. Drugi pa je posredni učinek, saj bodo javni uslužbenci manj trošili, kar bo dodatno zmanjšalo BDP v ostalih dejavnostih. To pomeni, da lahko negativni učinek varčevanja pri plačah v javnem sektorju v drugem četrtletju letos dodatno zniža BDP za okrog 0.7%.

Glavni problem pa bo v prihodnjih mesecih nadaljevanje trenda zmanjševanja trošenja države, kar bo še dodatno poglabljalo recesijo. Razumljivo je, da država varčuje pri materialnih stroških in racionalizira delo javne uprave, toda hkrati bi morala povečati javne investicije in s tem zagnati gospodarsko rast. Toda javne investicije, financirane iz proračuna, se že tretje leto zapored zmanjšujejo in podobno zmanjševanje javnih investicij je načrtovano tudi v proračunih za 2012 in 2013. Trenutno je država, ob upadajočem izvozu in slabih izgledih za rast v državah evro območja, edini subjekt, ki lahko poveča trošenje (investicije) ter s tem, po eni strani neposredno vpliva na rast BDP in gospodarsko aktivnost številnih podjetij, na drugi strani pa da pozitiven signal ostalim subjektom.

Če vlada ne bo spremenila ekonomske politike in z New dealom zagnala gospodarskega cikla, nas čaka globoka recesija ne samo letos, pač pa tudi še naslednje leto. Kar pa seveda pomeni, da nas bodo zaradi tega finančni trgi še strožje ocenjevali. Ali natančneje, ocenili bodo, da se je tveganje bankrota Slovenije še bolj povečalo, saj bo manj sposobna refinancirati svoje dolgove in nam zaradi tega še bolj dvignili pribitek za tveganje na državne vrednostne papirje. Temu bo seveda sledilo tudi znižanje bonitet finančnim institucijam in podjetjem.

One response

  1. A ni zanimivo, da nižanje plače v javnem sektorju direktno vpliva na BDP, nižanje plač v zasebnem sektorju pa ne (ob privzeto nespremenjeni produkciji). Saj ne, da bi ta ugotovitev imela kakšno posebno težo, je pa zabavno.

%d bloggers like this: