Nemški NE načrtu za reševanje evra

Še preden se je vrh EU sploh začel, je v torek nemška kanclerka Angela Merkel v Bruselj že poslala jasen signal, da se ne strinja z načrtom za reševanje evra (Euro-rescue plan 2012), ki so ga pripravile 4 ključne EU institucije. Načrt predvideva postopno ustanovitev fiskalne unije, vključno s kratkoročnimi evroobveznicami. Merklova je že v torek na pogovoru s poslanci koalicijske FDP jasno povedala, da ne bo skupne evropske delitve dolgov, “dokler bom živa”. Poslanci FDP pa so ji nato zaželeli še dolgo življenje.

No, poznavalci pravijo, da je treba besede Merklove pravilno interpretirati. Merklova, ki je do sedaj zatrjevala, da je proti kakršnikoli skupni delitvi dolgov, naj bi tokrat imela v mislih le nasprotovanje polni delitvi dolgov. Seveda so te semantične razlike lahko ključne  glede evropskega dogovora o reševanju evra. Nasprotovanje kakršnikoli delitvi dolgov lahko denimo pomeni nasprotovanje t.i. European Redemption Fund, evropskemu skladu za ublažitev dolžniškega bremena najbolj zadolženih držav. Tak sklad je predlagal nemški svet ekonomskih modrecev, podprli pa sta ga tudi opozicijski SDP in Zeleni. Po tem predlogu naj bi EU države lahko refinancirale del dolga, ki presega 60% BDP, s skupnimi evroobveznicami. Nasprotovanje polni delitvi dolgov pa lahko pomeni, da bi Merklova utegnila pristati na kratkoročne evroobveznice, s katerimi države refinancirajo tekoče zapadle obveznosti. Seveda v zameno za striktno kontrolo proračunov članic evro območja s strani Bruslja.

Morda gre res za ključne vsebinske razlike, morda pa le za semantične razlike. Toda Merklova prav veliko strokovne podpore za popuščanje v svojih vrstah nima. Ne v lastni stranki, ne v koalicijski FDP, ki jiželi še dolgo življenje, in ne pri guvernerju nemške Bundesbanke Jensu Weidmannu, ki je včeraj v Süddeutsche Zeitung objavil komentar, v katerem jasno naprotuje delitvi dolgov, dokler ne bo oblikovana široka fiskalna unija.

Toda oblikovanje široke fiskalne unije zahteva dolge priprave in spremembe evropskih pogodb. Ti postopki utegnejo trajati 3-4 leta. EU pa ima časa le še nekaj mesecev. Stroški reševanja pa eksponentno rastejo z vsakim zamujenim dnevom.

<span>%d</span> bloggers like this: