Reformna (ne)ambicioznost pod kritiko Evropske komisije

“V letu 2011 ni bilo sprejete nobene velike strukturne reforme,”, tako STA povzema ugotavitve Evropske komisije v oceni slovenskega reformnega in proračunskega programa, ki ga je včeraj predstavila v Bruslju. Slovenija glede reforme pokojninskega sistema in trga dela lani ni storila nič bistvenega, letošnji reformni program je premalo natančen. Tudi fiskalni ukrepi za obdobje 2013-2015 še niso dovolj dorečeni, obstaja tveganje, da cilj glede primanjkljaja ne bo dosežen. [… “Izzivi, opredeljeni že lani, tako ostajajo pomembni tudi v letu 2012,” poudarja komisija in svari, da so zaradi krepitve pritiskov trgov verodostojna in trajna fiskalna konsolidacija, sanacija bančnih bilanc in pokojninska reforma še nujnejše kot pred letom dni. “Slovenska vlada sicer v nacionalnem reformnem in proračunskem programu predvideva novo pokojninsko reformo konec leta 2013, a ker ta ni podrobno opredeljena, se zdi “ambicija te reforme glede na razsežnost izziva skromna”,

Junija lani je dala komisija Sloveniji šest priporočil, ki se nanašajo na ureditev javnih financ, še posebej odpravo presežnega javnofinančnega primanjkljaja, pokojninsko reformo, na sanacijo bančnih bilanc, ureditev razdrobljenega trga dela in na spodbujanje naložb. V novem proračunskem in reformnem načrtu Slovenija sledi nekaterim, ne pa vsem smernicam komisije. Program stabilnosti, v katerem je opredeljena fiskalna strategija za obdobje 2012-2015, vključuje vse glavne zahtevane elemente.

A reformni program ni dovolj natančen, saj ne odgovarja na vprašanja, kako in kdaj bodo izvedene reforme pokojninskega sistema, trga dela in poslovnega okolja, kdo jih bo izvedel in koliko bodo stale. “Reformni program ni dovolj natančen, da bi lahko komisija podala celovito oceno učinka reform,” piše v poročilu. …]

Takšna ocena Evropske komisije (EK) je bila po mojem mnenju pričakovana in je seveda upravičena glede kritike. Slovenska vlada v zadnjih letih res ni naredila nobenih resnih reformnih korakov. Tudi sedanji vladni program je predvsem usmerjen k varčevanju, ne pa k resnejšim strukturnim reformam na trgu dela in na pokojninskem področju.

Toda na drugi strani je ocena EK po svoje pavšalna in papagajska, saj ponavlja svoja stalna stališča. Le-ta pa so v sedanji situaciji, ko se večina držav sooča s premajhnim agregatnim povpraševanjem, zgrešena.  EK bi v sedanji situaciji morala priti s konkretnim programom in naborom ukrepov za gospodarsko okrevanje na ravni EU. Potrebni so ukrepi za spodbujanje vlaganj v infrastrukturo in obnovljive vire energije ter nova evropska pobuda za financiranje panevropskih transportnih koridorjev. V ta namen bi bilo treba preusmeriti sredstva strukturnih skladov ter kapitalsko okrepiti EIB. To bi prineslo razvojni zagon celotni EU. Ob gospodarski rasti je nato lažje izpeljati strukturne reforme. V času recesije pa poostreno varčevanje samo privede do revolta prebivalstva, kar seveda zminira vse reformne ukrepe vlad.

Če povzamem, ob vsej kritiki (t.j. palici) mora EK koncno ponuditi tudi korenček. Sicer bo EK kmalu postala institucija brez kakršnekoli teže.

%d bloggers like this: