Bank run v Grčiji

Za večino finančnih kriz je značilen naval na banke (bank run). Tako je bilo pred desetletjem v Argentini (1991 – 2002), ki je okužila še sosednji Urugvaj (2002), prav pred kratkim pa denimo tudi v V. Britaniji (Northern Rock, 2007) in v ZDA (Bear Stearns, 2008). V zadnjih dveh letih se izrazit naval na banke dogaja tudi v Grčiji, kjer se je naval v zadnjih mesecih močno ojačal.

V Grčiji sicer ne gre za klasični bank run, kjer varčevalci množično pobirajo gotovino iz bank. Pač pa gre za tihi naval na banke (silent bank run), kjer varčevalci svoje depozite umikajo postopoma, vendar s povečano intenziteto. Od leta 2009 so depozite iz bank začela neto umikati (nefinančna) podjetja, od marca 2010 pa depozite v bankah neto zmanjšujejo tudi gospodinjstva. V prvi polovici 2011 se je situacija stabilizirala pri letni stopnji upadanja neto depozitov na ravni 12% – 14%. V zadnjih mesecih pa se je stopnja neto umikanja depozitov okrepila – letna stopnja umikanja depozitov pri gospodinjstvih je bila konec aprila letos že -18%, pri podjetjih pa -30% (glej sliko). V zadnjih dveh letih in pol so grške banke skupaj izgubile za €50 milijard depozitov.

Slika: Stopnje rasti depozitov in repo poslov (12-mesečne spremembe, v %)

Vir: CEPS

Glavni motiv Grkov ni strah pred bankrotom bank, pač pa strah pred grškim izstopom iz evra ter posledično (vsaj 50-odstotno) devalvacijo drahme, kar bi razvrednotilo prihranke na bankah. Pri tem pa v Grčiji ne gre za klasični bank run, kjer bi varčevalci dvigovali gotovino iz bančnih računov, saj bi se to poznalo v povečanem obsegu denarja v obtoku. Dejansko gre za prenos depozitov v bolj varno obliko naložb. Ena izmed oblik je  transfer depozitov na račune bank v tujini, veliko bolj množično pa je konvertiranje evrskih depozitov v tuje državne vrednostne papirje, največ v nemške.

Vprašanje je, kako dolgo lahko grške banke ta odliv depozitov še prenesejo, saj se večina bank že sooča z negativnim kapitalom (kar pomeni, da so tehnično že v bankrotu). Do sedaj so se banke de iure bankrotu izogibale s poceni refinanciranjem prek sredstev od ECB. Toda ta kanal bo zdaj presahnil, saj ECB ne sme posojati insolventnim bankam in je štiri banke že izključila iz rednih operacij zagotavljanja likvidnosti. Te grške banke se bodo zdaj morale zanašati na nujno likvidnostno pomoč grške centralne banke. Seveda pa to pomeni, da bodo grške banke zdaj začele za dokapitalizacijo uporabljati sredstva iz mehanizma EFSF.

Kakšne opcije so Grčiji na voljo, da se izogne bankrotu bank in popolni bančni paniki? Bančna panika je zadnji stadij finančne krize, kjer se navali na posamične banke sprevržejo v sistemsko bančno krizo, kjer mora država rešiti in dokapitalizirati celoten bančni sistem. V primeru, ko se bodo močno okrepile špekulacije o izstopu iz evra zaradi denimo povečanja gotovosti, da bodo na junijskih volitvah zmagale levosredinske stranke na čelu s Sirizo, bo prišlo tudi do fizičnega navala varčevalcev na banke in bankomate, kar bo seveda v roku nekaj ur sprožilo verižno paniko. To seveda pomeni, da bo grška centralna banka odredila takojšnje zaprtje poslovnih bank. Povratek nazaj v normalno situacijo na sedanji ravni bo izjemno težek. Sledila bo težka in dolga gospodarska depresija, podobna tisti v ZDA v 1930-ih letih.

Edini način, da se Grčija tej situaciji izogne, je, da ostane v evru in se drži dogovorov z EU. Stabilna vlada, ki bi to zagotovila, bi tudi povrnila večje zaupanje med ljudi. Nujna pa bo tudi koordinirana akcija držav EU za spodbuditev gospodarske rasti v Grčiji s povečanjem naložb v javno infrastrukturo ter neposrednimi podjetniškimi investicijami. Grška javnost danes potrebuje predvsem takšna konkretna zagotovila in konkretna dejanja.

%d bloggers like this: