Koliko bi Slovenijo stal izstop Grčije iz evra?

Bruseljski CEPS je v kratki analizi ‘Grexit’: Who would pay for it? izračunal, koliko bi izstop Grčije iz evra stal evro območje. Ocene so nekoliko nižje od ocen, ki so zaokrožile prejšnji teden po kuloarjih Evropske komisije. CEPS ocenjuje, da znaša skupna izpostavljenost držav evro območja do Grčije konec leta 2011 dobrih €372 milijard, medtem ko je bila neuradna ocena med uradniki evropske komisije okrog €500 milijard.

CEPS je seštel izpostavljenost držav evroobmočja na podlagi različnih javnih mehanizmov in terjatev privatnega sektorja. Terjatve bank držav iz evro območja so konec leta 2011 znašale €90.5 mlr. in so se glede na leto 2009 zmanjšale za več kot polovico. Pri tem je zanimivo, da so svojo izpostavljenost najbolj zmanjšale nemške banke (za 70%), francoske pa le za 44%. Medtem ko so nemške banke svoj delež v evropski izpostavljenosti do grških bank zmanjšale iz 25% na 15%, pa so ga francoske banke povečale s 40% na 50%, saj so v vmesnem času celo v celoti prevzele nekatere grške banke.

Celotna javna izpostavljenost držav evro območja do Grčije  pa po oceni CEPS znaša dobrih €313 milijard. Od tega odpade na paket bilateralne pomoči (GLF) €53 mlr., na mehanizem EFSF €108 mlr., €103 mlr. odpade na terjatve ECB do grške centralne banke prek sistema Target 2, €50 mlr. pa odpade na odkupe grških obveznic, ki jih je v okviru programa SMP opravila ECB (glej tabelo 1).

Slika 1: Javna izpostavljenost držav evro območja do Grčije (v € mlr.)

Vir: CEPS

Izpostavljenost posameznih držav v okviru mehanizmov EFSF in SMP je bila ocenjena na podlagi deležev v vplačanem kapitalu držav v ECB. V skupno izpostavljenost držav je treba prišteti še izpostavljenost zasebnega sektorja (bank), kar med najbolj izpostavljene države do Grčije izdvaja Portugalsko (s 7% njenega BDP) in Francijo s 5% BDP (glej sliko 2).

Slika 2: Skupna (zasebna in javna) izpostavljenost držav do Grčije (v € mlr.)

Vir: CEPS

Slovenska uradna izpostavljenost do Grčije je v skladu s tem €1.5 milijarde. To pomeni približno 4.5% slovenskega BDP, kar Slovenijo uvršča med bolj izpostavljene države do Grčije. Za Slovenijo sicer uradni podatki o izpostavljenosti bank do grških bank niso znani. CEPS je namreč podatke o izpostavljenosti bank pridobil od baselske BIS banke, ki pa podatkov o izpostavljenosti slovenskih bank do Grčije ne navaja. Po nekaterih ocenah iz marca letošnjega leta, naj bi bile slovenske banke do grških izpostavljene z €200 milijoni. V skupnem seštevku to pomeni skupno izpostavljenost Slovenije v višini dobrih €1.7 milijarde oziroma okroglo 5% BDP.

Seveda pa je to samo neposredna škoda, ki bi sledila grškemu izstopu. Pomembna je tudi “neopredmetena”, posredna škoda, ki bi sledila grškemu izstopu. Gre predvsem za povečanje možnosti “okužbe”, torej za povečanje finančne nestabilnosti v celotnem evro območju ter s tem po eni strani za povečanje zahtevanih donosov na državne obveznice najšibkejših članic. Po drugi strani pa tudi za povečanje nevarnosti “navala na banke”, kar se danes v Grčiji že dogaja, saj se stopnja depozitov gospodinjstev v grških bankah na letni ravni zmanjšuje že po stopnji 20%, stopnja umikov depozitov zasebnega sektorja pa po 30%.

Na tej točki je seveda ključno vprašanje cost – benefit analize, kaj se EU bolj splača – naj pusti Grčijo iz evra in ji dovoli bankrot, ali naj jo še naprej rešuje? Zelo hitra ocena prek palca kaže, da bi Grčija v primeru izstopa iz evra morala drahmo devalvirati vsaj za 50%, kar bi ji seveda preprečilo vračanje dolgov, saj bi se s tem njena zadolženost povečala na 300% BDP. Če bi Grčiji odpisali polovico dolga in ji dali 10-letni moratorij odplačevanja kreditov ter ob optimistični oceni, da bi Grčija uspela v 10 letih podvojiti njen izvoz, bi se breme servisiranja njenega dolga na letni ravni lahko zmanjšalo na znosno raven. Toda samo, če bi obrestna mera na njene obveznice bila na ravni nemških (1.5%). V tem primeru bi denimo letno breme odplačevanja grškega dolga znašalo 10% vrednosti njenega izvoza. V primeru, da bi plačevala pribitke na obveznice, kot jih danes plačujeta denimo Italija in Španija (7%), pa bi letno breme servisiranja dolga že preseglo 25% vrednosti grškega izvoza, kar bi dejansko postalo nevzdržno.

Toda vse zgornje ocene o zmožnosti odplačevanja dolga v primeru odhoda Grčije iz evra so narejene ob izjemno optimističnih predpostavkah, da bi Grčiji uspelo po argetinskem vzoru stabilizirati gospodarstvo ter povečati izvoz. Toda Argentini je pri okrevanju precej pomagala hitra rast cen surovin in hrane na svetovnih trgih v letih 2002-2004, Grčija pa izvaža le turistične storitve in storitve pomorskega prevoza. Za oboje pa je pomembna globalna gospodarska stabilnost, za kar pa trenutno ni garancij.

Vse pa je seveda odvisno od ocene, kako močne učinke okužbe bi prinesel grški izstop. Če bi grški izstop imel stabilizirajoči učinek na ostale članice, bi seveda grški izstop prinesel olajšanje ter preostalim članicam evro območja omogočil, da lažje “pozabijo” na polovico ali vseh €370 milijard “potopljenih” v Grčiji. Če pa bi grški izstop zamajal Portugalsko, Španijo, Irsko in Italijo ter posledično celotno EU, pa bi stroški daleč presegli €2,000 milijard.

Zaenkrat se zdi, da se Evropi bolj splača Grčijo rešiti in ji pomagati do hitre rasti, tudi z neposrednimi investicijami v njeno industrijo, s čimer bi povečali njeno sposobnost, da z izvozom na dolgi rok poplača najete kredite.

%d bloggers like this: