Ali so visoke kazni učinkovite?

Moj kolega Sašo Polanec meni, da so. V Dnevnikovem Objektivu je prejšnji vikend objavil članek Je smiselno znižati kazni za cestnoprometne prekrške?, kjer pravi naslednje:

Pred nekaj dnevi je novi notranji minister napovedal, da bodo preučili možnost znižanja kazni za cestnoprometne prekrške. Kot glavni razlog je izpostavil dejstvo, da so kazni v Sloveniji visoke v primerjavi s povprečnim dohodkom, še posebej, če se primerjamo s sosednjo Avstrijo. Če bo do znižanja kazni res prišlo, bo to prvič po letu 1998. Namreč, takrat smo pričeli zaostrovati zakonodajo in od leta 2004 dvigovali kazni skorajda vsako leto. Obenem smo dodali sistem nedenarnih kazni v obliki kazenskih točk, ki naj bi privedel do odvzema prometnega dovoljenja in vozila tudi za bogatejše (ki si lahko privoščijo višje kazni) in pa za ponavljajoče prekrškarje. Zaradi zaostritev zakonodaje se je v obdobju 2004-2010 število prometnih nesreč znižalo od 43 tisoč na okrog 20 tisoč, obenem pa se je zmanjšalo število smrtnih žrtev iz okrog 270 na zgolj 138 (v 90.-tih pa jih je bilo preko 400 na leto). To da so kazni bistveno prispevale k takšnemu izboljšanju prometne varnosti pa priča dejstvo, da so bili prav po večjih dvigih denarnih kazni in števila točk za kršitve (v letih 2005 in 2008) padci števila nesreč največji.

Poglejmo nekaj kazalcev, ki odražajo prometno varnost v letih 2010 in 2011, pri čemer imejmo v mislih, da je bila nova zakonodaja v veljavi zgolj 6 mesecev. Primerjava števila nesreč kaže, da se je njihovo  število povečalo za 7.3 odstotke, število mrtvih pa za 2.1 odstotka, iz česar bi lahko sklepali, da se je zaradi višjih kazni število nesreč celo povečalo (ali vsaj ni imelo vpliva). Takšno sklepanje pa bi bilo napačno, saj je potrebno upoštevati tudi dejstvo, da se je s poglabljanjem gospodarske krize in števila nesreč (in še česa) tudi obnašanje voznikov spremenilo.

Zato poglejmo še nekatere statistike, ki kažejo predvsem na obnašanje kot odziv na prometne kazni. Pri teh kazalcih je vseeno moč razbrati blag pozitiven učinek, saj se je delež alkoholiziranih povzročiteljev nesreč znižal iz 10.1 odstotka na 9.3 odstotke. Prav tako se je zmanjšal delež prometnih nesreč zaradi neprilagojene hitrosti. Obenem pa je potrebno priznati, da je navkljub dvigu kazni delež nesreč povezanih s tema dvema kršitvama predpisov še vedno okrog 20 odstotkov (4 tisoč od skupaj 19.6 tisoč). Očitno je, da je v Sloveniji težko izkoreniniti takšno obnašanje na cestah, saj je bilo in ostaja pomemben del naše kulture. Vendar pa dejstvo, da smo del te kulture s kaznimi že delno izkoreninili, utrjuje prepričanje, da bi bilo tudi v prihodnje smiselno vztrajati pri visokih kaznih.

Moram priznati, da se s to argumentacijo ne strinjam. Dejstvo je, da se je število prometnih nesreč v zadnjem desetletju linearno zmanjševalo in se od leta 2004 do 2010 prepolovilo, toda hkrati je število smrtnih žrtev ostalo vse do leta 2008 še na višji ravni in se šele po letu 2008 znižalo (glej sliko). Potrebna bi bila podrobna ekonometrična analiza, ki bi pokazala, kateri dejavniki so dejansko vplivali na zmanjšanje števila prometnih nesreč in koliko so k temu prispevale višje kazni. Pri tem je treba upoštevati, koliko sta k znižanju števila prometnih nesreč vplivala dograditev slovenskega avtocestnega omrežja in uvedba vinjet, ki sta preusmerili precejšen del regionalnega prometa na (bolj varno) avtocestno omrežje.

Slika: Cestnoprometne nesreče in smrtne žrtve, Slovenija

Vir: SURS.

Drug problem, ki ga imam s to argumentacijo, je ali drastične kazni res imajo tako močan preventiven učinek. Denimo v ZDA imajo zelo drastične kazni za kriminalna dejanja. Kljub temu pa so ZDA država z eno najvišjih stopenj kriminalitete med razvitimi državami ter država, v kateri je 1% prebivalstva v povprečju na prestajanju zaporne kazni. V državi z zelo visoko stopnjo neenakosti in s slabo razvito mrežo socialne države je preprosto nujno, da bo stopnja kriminalitete visoka. Tega še tako drastično visoke kazni ne morejo spremeniti.

Lahko pa na to vplivajo dejavniki, ki vplivajo na stopnjo neenakosti v družbi. Ali pa denimo dejavniki, ki vplivajo na … število rojenih potencialnih kriminalcev. Denimo splav. Do tega sta se v dveh raziskavah (objavljenih v letih 2001 in 2004) dokopala ameriška raziskovalca Jonathan J. Donahue in Steven D. Levitt. Njuna ugotovitev je bila šokantna – legalizacija splava v ZDA (leta 1973) je najbolj zaslužna za drastično upadanje stopnje kriminala v devetdesetih letih. Logika je zelo preprosta. Otroci, ki so nezaželeni ali odraščajo v slabših socialnih razmerah, ne samo da dosegajo slabše rezultate v šoli, ampak so tudi bistveno bolj nagnjeni h kriminalu. Torej je povečanje števila splavov med populacijo mladoletnic in žensk iz slabših socialnih razmer preprosto pripomoglo k temu, da se je začel zmanjševati prirastek tistih, ki bi kasneje bolj verjetno postali kriminalci.

Daleč od tega, da bi bila (ekonomska) stroka enotna glede dejavnikov, ki vplivajo na stopnjo kriminalitete. Še manj pa glede tega ali stopnjo kriminalitete lahko znižajo drastične kazni. Ameriški ekonometrik Edward E. Leamer je leta 1983 objavil odmevno analizo, kjer je pokazal, kako lahko predhodna prepričanja analitikov vplivajo na izid empiričnih testov. Pri tem je kot primer vzel število ubojev na 100.000 prebivalcev ter število smrtnih kazni v ameriških zveznih državah. Zelo preprosta regresija števila ubojev na število smrtnih kazni pokaže, da vsaka dodatna smrtna kazen v povprečju zmanjša število ubojev za 13. Toda hkrati je pokazal, kako so ti rezultati zelo občutljivi na apriorno prepričanje raziskovalca glede samega problema. Če bi ta problem empirično raziskoval denimo hard core desničar, bi povsem drugače specificiral empirični model, kot če bi problem raziskoval sočuten raziskovalec, ki je apriori proti smrtni kazni. Leamer je pokazal, da se empirični rezultati lahko zaradu tega zelo močno razlikujejo. Pri nekom, ki se zavzema za kaznovanje po sistemu oko-za-oko, bi denimo lahko dobili rezultat, da smrtna kazen zmanjša število ubojev za 29, pri raziskovalcu s sočutnim srcem pa bi denimo smrtna kazen celo povečala število ubojev za 12 (glej tabelo 3).

Vir: Leamer (1983), Let’s take the con out of econometrics, American economic review, 73(1): 31-43.

Leamer zato svoj eksperiment zaključuje z naslednjo ugotovitvijo: “I come away from a study of Table 3 with the feeling that any inference from these data about the deterrent effect of capital punishment is too fragile to be believed.”

Po mojem mnenju bi k zmanjševanju števila prometnih nesreč v Sloveniji bolj vplivala večja verjetnost, da prekrškarje ujamejo (denimo prek sistema številnih radarjev na nevarnih območjih ali območjih, kjer je povečana gostota otrok in pešcev), kot pa to, da tistih nekaj, ki jih ujamejo, nato drastično kaznujejo. To bi tudi vplivalo na postopno izboljševanje prometne kulture v Sloveniji. Seveda pa ni nujno, da imam prav.

%d bloggers like this: