Kranjska klobasa in pivo – Kako učinke davčnih sprememb spraviti do naslovnika?

Analiza Bineta Kordeža in njegove napovedi omejenih učinkov dohodninskih sprememb so korektne. Problem tega zakonskega predloga, kot tudi dohodninskih sprememb v letu 2006, je v tem, da imajo dohodninske spremembe vpliv le na spremembe neto plač in ne na bruto plače. Povsem podobno je glede simulacij učinkov uvedbe socialne kapice na socialne prispevke. To pa ne prinaša želenih učinkov: znižanja stroškov dela (bruto bruto plač) za delodajalce in s tem večjih spodbud za novo zaposlovanje.

Razlog za to je preprost: na ministrstvu za finance (MF) standardno pravijo, da je protiustavno posegati v bruto plače zaposlenih. Enak problem je bil leta 2005, ko smo delali izračune učinkov enotne davčne stopnje z namenom, da bi neto plače ostale na isti ravni, zmanjšale pa bi se bruto bruto plače za delodajalce. “Stare tete na MF” so temu nasprotovale, češ da gre za protiustavne posege v bruto plače.

Enako so, denimo, leta 2006 nasprotovale temu, da po avstrijskem vzoru vsak davkoplačevalec dobi na dom predizpolnjeno dohodninsko napoved – kajti lahko bi bil kršen zakon o tajnosti osebnih podatkov, če bi nepoklicani vpogledali v zaprti izpisek Dursa, dostavljen v sosedov poštni nabiralnik. Zanimivo je, da “tete” iz MF niso protestirale, ko je Janševa vlada leta 2008 šla v reformo plačnega sistema in so se vsem zaposlenim v javnem sektorju (takrat okrog 150.000) spremenile bruto plače. Spremenile so se seveda navzgor. Zanimivo je, da ne protestirajo, ko v rednih časovnih presledkih pride do zakonskih usklajevanj plač (in pokojnin) v javnem sektorju navzgor. V obeh primerih je treba spremeniti pogodbe o zaposlitvi oziroma pripraviti anekse k obstoječim pogodbam.

Ob predlaganih novih spremembah dohodninske zakonodaje in uvedbi socialne kapice je treba nujno razmisliti, kako želene učinke spraviti do naslovnika – do gospodarstva – ki so mu ti učinki namenjeni. Sicer bomo spet dobili vsak za “eno kranjsko klobaso in pivo” mesečno večjo plačo (ki ju ne bomo nujno konzumirali), za delodajalce pa bodo ostali stroški dela enaki. S tem pa seveda želenih učinkov na gospodarstvo (v obliki znižanih stroškov dela ter večjih spodbud za nove zaposlitve) ne bo.

Finančno ministrstvo naj torej pri predlaganih davčnih spremembah ne hiti na vrat na nos, ampak naj najprej razreši problem, kako bi učinki sploh lahko postali učinkoviti in dosegli zaželene cilje.

12 responses

  1. Da. Zanima pa me, zakaj je “padla” EDS leta 2005? Ali ni najenostavnejša, najpreglednejša in najpravičnejša prav ta enotna davčna stopnja? In zakaj danes ni znova aktualna, veljala pa naj bi tako za bruto kakor neto plače?

  2. Soglašam, da je EDS najenostavnejša in posledično tudi najpreglednejša davčne stopnja. Kar se pa tiče tega, da bi bila tudi najpravičnejša… S tem se pa ne strinjam.
    Obrazložitev je preprosta. EDS dvigne ceno izdelkom in storitvam, ki so danes obdavčene po nižnji davčni stopnji (8,5%). Gotovo je, da bi EDS bila postavljena znatno višje, recimo pri 16%. Posledično bi se cena nujnim življenjskim dobrinam zvišala (hrana, pijača itd. bi bila dražja), s tem bi se povečali tudi izdatki za življenjsko košarico.
    Dejstvo je, da revnejše družine namenijo za to košarico dosti večji del svojega “proračuna”, kot premožnejše. Z EDS bi se ti izdatki revnejših družin zvišali, proporcionalno celo bolj kot premožnejšim. Ostalo bi jim še manj denarja za “luksuz”, če si ga že zdaj sploh lahko privoščijo. O kakšnem varčevanju pa bi lahko le sanjali.
    Zaradi tega bi EDS le poglobil socialne razlike in družbeno neenakost.

    Še opomba: obstoj EDS bi bil pravičen le v primeru, če bi vsi dobivali popolnoma enako visok redni dohodek. To pa je misija nemogoče.

  3. EDS ni mišljena pri DDV, pač le pri davku na dohodek fizičnih oseb. Samo na Slovaškem so vse davčne stopnje (dohodnina, dobiček, DDV) poenotili.

  4. in jih, a se motim?, sedaj spreminjajo, saj jih je praksa pokopala. Mislim na Slovake in njihovo EDS.

  5. Jože,

    se strinjam z izhodiščem, vendar ne razumem, zakaj reformatorji raje ne predlagate višjih trošarin na “nadstandarne” izdelke in porabo (avti, bencin, potovanja, jogurti, sladke pijače, pivo, vino, skratka karkoli ni ravno osnovno živilo ali potreba) ali bolj diferenciran DDV, in dodatno obdavčitev “nadstandarnega” premoženja (beri: več kot ene nepremičnine) ob sočasno občutnem znižanju dohodninskih stopenj – opletati z dohodnino je precej nesmiselno početje, ker je skoraj 30% izgubljeno v sivi ekonomiji. Tako bi zadeli dve muhi na en mah: povečanje učinkovitosti davčnega sistema in večje spodbude za odgovorno ravnanje z naravnimi viri. Če gre mafija na črpalko, vsaj plača trošarino, ne?

  6. Jože to je ena plat medalje, druga pa je, da je treba strokovnjakom dati dovolj visoko neto plačo, da bodo stimulirani za delo. Če država tukaj ne pomaga podjetjem z nižjimi davki in socialno kapico, bodo strokovnjaki ob konkurenčni neto plači predragi in podjetja spet ne bodo investirala v tovrstna delovna mesta. In spet nismo nič naredili. Res je težko, ker je vsaka poteza za nekaj dobra in za nekaj slaba. Je pa vsako znižanje davkov dobrodošlo tudi za to, ker država končno daje signale, da se bo začela ukvarjati tudi z znižanjem odhodkov. Kar se pa pošiljanja predizpolnjenih dohodninskih napovedi tiče, se pa itak vedno znova jezim, da jo dobim na papirju, sploh za to, ker sam poslujem z državo elektronsko, kjer se le da. Verjetno nas je veliko takih.

    Peter, pri EDS je potrebno uvesti še splošno olajšavo, ki naredi EDS »pravično«. Ob predlogih za uvedbo EDS, je bilo ves čas govora tudi o njej, le da so te kakor tudi ostale argumente o EDS in reformah, pa naj so bili le-ti še tako na trdnih nogah, sindikati in opozicija »preslišali« in pomagali tlakovati pot v današnjo idilo.

    Sicer pa se v moji glavi pojma pravičnost in davki zelo težko združita v smiselno besedno zvezo. Davki so pač nujno zlo, ki jih mora pobirati država, da lahko funkcionira. V vsakem pobranem evru se skriva usoda posameznika, tako revnega kot bogatega. Ker država (uradnik) tega denarja ni ustvarila, ji je malo mar za kaj ga bo potrošila. Popolnoma nič je ne peče vest, ko denar troši neracionalno. Še najbolj učinkovit je davčni sistem, ki ga omenja Andrej – država bi morala čim več svojih prihodkov ustvariti preko posrednih davkov. Tudi pravičen je ta sistem veliko bolj, saj ima vsak posameznik (podjetje) možnost, da zasluženi denar potroši za dobrine, ki mu največ pomenijo in ne za stvari, ki največ pomenijo politiki.

  7. banalnosti: jogurt je definitivno osnovno živilo. bolj, kot mleko, čeprav je jogurt fermentiran in ima po “vaše” obrtniki, ali kakrokoli že ste ekonomisti, “dodano vrednost (sveta preproščina)”. zakaj bolj, kot mleko pa verjamem, da premorete toliko zdravega razuma, da veste (čeprav močno dvomim po vsej zgodni od osamosvojitve z mantrami infrastrukturnih projektov, zidanja črnostrešnih monstrumov in nakupovalnih, obrtniško-poslovnih asfaltno betonskih con, kurjenja biomase in kar je še takih neverjetnih fanatičnih neumnosti, ki jim je dorasla le še tista s plodite se, izumiramo).
    dobrine, ki so tam za vse (denimo pitna voda, zrak.. ) – količinsko jih je potrebno omejiti in ne na podlagi takih ali drugačnih davkov, trošarin,.. ko je v deželici katastrofalna suša, tisti z debelo denarnico nima kaj prati avta, da banaliziram s primerom,. prav tako nihče ne sme ponoči svetiti v nebo, pa čeprav to vsi na svojih kurnikih počno, itd. itd.
    daleč, daleč je še dan, ko bomo razumeli, da lahko demokratična država deluje le, če se vanjo vloži neskončna energija s katero uvedemo red. real ekonomija? pa to je še bolj religiozno od real politke ali pač real klera.
    v grobem pa seveda ni problema – se strinjamo, smo postali PIGS-i. samo ponavljati stare neumnosti ne bi bilo dobro v bodoče.

  8. @james
    Ne, Slovaška EDS ne ukinja. Ficova vlada je ukinitev EDS obljubljala že pred začetkom svojega prejšnjega mandata (dobrih 5 in pol let nazaj), nato pa je po zmagi to idejo opustila, ker je sistem preveč dobro deloval (v smislu novih investicij, novih delovnih mest in povečanja davčnih prihodkov). Zdaj so v predvolilni kampanji spet poudarjali isto – predvolilne bučke. Po zmagi bodo na to pozabili, sicer se bodo tuje investicije ustavile, obstoječe pa premaknile drugam, s tem pa zbogom delovna mesta.

    Problem je, ker nihče zares ne ppgleda, kaj primeren sistem EDS (z visoko splošno olajšavo) res prinaša. V jogurtni revoluciji argumenti nikoli niso pomembni. Toda zato smo, kjer smo.

  9. Ni mi treba nič dodati k odgovoru Jože. Sitnarim, ker je v moderni demokraciji (in to hočemo biti, kajneda) ekonomija oz. gospodarjenje z narodnim bogastvom samo in izključno v službi tovrstnega dogovora med ljudmi (da se grejo demokracije, ki pomeni stop diktaturi ulice, tiraniji večine nad manjšino, vladavino pravo, urejene sociale, spoštovanja življenja – vsega kar ga je, razumevanje.. ). V 2005, ko se je o EDS govorilo in se je vložilo dosti energije v razlago kaj bi pomenil v praksi se mi je zdela rešitev dobra. Še danes mislim podobno.
    No, v kontekstu jogurt revolucije ali, kar je potrebno ponovno imenovati s pravim imenom, protiparazitska revolucija (spomin pa ja ni še tako slab – kulturna revolucija pa protibirokratska revolucija v SFRJ, pa lopovi, ki kričijo držite lopove, pa tajkuni, ki kričijo držite tajkune oz. protitajkunska revolucija, in sedaj,..po vseh revolucijah, protiparazitska revolucija, ko paraziti kričijo držite parazite). In res je, vse to, ker prvorazredne teme, kot je tale z davki za več kranjske klobase in jogurta večina razume, kot, zunaj je zgodovinska suša (še nikoli tako malo vode) mi pa z vsemi “šlaufi” po novi najmanj pet metrski aluminijasti zverini z 19 colskimi kolesi, da se sveti od hektolitrov pitne vode,.. in zraven crkuje še zadnji grm, ki ga je itak potrebno posekati, da ima pločevinasto čudo kje parkirati,..pridelavmo pa le še četrtino hrane za preživetje,.. imam še eno vprašanje,..kaj za vraga učite svoje študente na EF? Teorij zarote? Veronauk podkrepljen z matematiko? Ob hiperprodukciji tistih, ki gospodarijo, si drugače ne morem razložiti stanja po dveh desetletjih samostojnosti.

  10. James,
    se strinjam glede tvojega mnenja o protiparazitski revoluciji.

    Glede tega, kaj učimo študente na EF, da smo prišli v to “stanje po dveh desetletjih samostojnosti”, pa moraš biti konsistenten in malce uporabiti možganske vijuge. Tisti diplomanti, ki jih je “sproducirala EF” v zadnjih dveh desetletjih, torej v času kapitalizma, so danes stari šele nekaj čez 40 let. Jaz sem diplomiral leta 1992, torej še “vzgojen” v času socialistične doktrine. No, če malo pomisliš in malce pobrskaš po vseh zgodbah, ki so se odvijale v zadnjih dveh desetletjih in letih, ti “mladinci”, stari med 25 in 40 let, niso bili prav močno vpeti v vse te različne privatizacijske in tajkunske zgodbe. Pa ne zato, ker ne bi hoteli, ampak preprosto zato, ker še niso prišli dovolj visoko, da bi sploh dobili priložnost. Vse te čudne zgodbe so izpeljali starejši fantje (lahko si jih našteješ), ki pa tudi niso vsi nujno diplomirali na “stari” EF pred letom 1991, ampak imajo mnogi nazive z drugih fakultet.

    Zanimivo, da so jim pri tem s svetovalnimi mnenji pomagali prav tako starejši kadri. In če malce pobližje pogledaš vse te čudne zgodbe od Laškega, Telekoma, Darsa do TEŠ 6, povezane z zaščito monopolov in pozitivnimi mnenji o neracionalnih investicijah, boš povsod našel podpis dotičnega ekonomskega inštituta pravne fakultete (EIPF d.o.o), od katerih lastnikov in “raziskovalcev” nihče nima diplome z EF (ne “stare” ne “nove”). Sledi glede pozitivnih svetovalnih mnenj v privatizacijskih zgodbah vodijo tudi na razne mariborske pravne inštitute.

    Zanimivo, ane?

  11. Charming:)

    Le srce me boli, katere stare tete so na MF tako neprizanesljivo nepospustljive, hehe, ko naj bi slo za narodov blagor in njegov gospodarski vzpon:)

    🙂

  12. Jože,
    pika. to sem hotel slišati. – O generaciji EF po osamosvojitvi pa mogoče še kdaj drugič, ker nisem,..
    LP
    janez

%d bloggers like this: