Se nam lahko zgodi Grčija?

Grčija je po Islandiji druga država v Evropi in prva med članicami evrskega območja, ki je v tej finančni krizi de facto bankrotirala. Islandijo so pokopale banke, okužene z ameriškimi drugorazrednimi vrednostnimi papirji. Grčijo pa na eni strani banke, na drugi strani pa ekscesno kratkoročno zadolževanje države zaradi nesorazmerno visoke javne porabe in posledična nesposobnost države, da bi sanirala banke. *

Grški sindrom se kot rak širi v ostale članice evrskega območja. S podaljševanjem se finančna kriza poglablja, zadolževanje držav postaja vse dražje in se počasi bliža dimenzijam dolžniške krize. Z vsakim bankrotom držav bo zadolževanje za ostale države zaradi povečanega rizika vse dražje. Za Grčijo bodo prve na vrsti države z najslabšim stanjem v bankah, z najslabšo kondicijo javnih finance in z najmanj konkurenčnim gospodarstvom.

Kako daleč od Grčije je Slovenija? Na prvi pogled in merjeno z dvema najbolj preprostima indikatorjema – deležem javnega dolga v BDP in obrestno mero za dolgoročne državne obveznice – se zdi Grčija še precej daleč. V Grčiji je konec leta 2010 javni dolg znašal že 143 odstotkov BDP, v Sloveniji pa 38 odstotkov (letos pa 43 odstotkov). Grčija je bila letos prisiljena prodajati državne obveznice že tudi po 26-odstotni obrestni meri, Slovenija pa po obrestni meri nekaj nad 5 odstotkov.

Toda zaskrbljivaa je dinamika zadolževanja, njen nastanek in namen porabe. Slovenska država se je v zgolj treh letih 2009-2011 neto zadolžila za 7,6 milijard evrov (od tega v letu 2009 za dobre 4 milijarde, v 2010 za 880 milijonov in v letošnjem letu že za dobrih 2,6 miljard evrov). Javni dolg Slovenije se je s tem v treh letih praktično podvojil – od 21,9  odstotka BDP v letu 2008 na predvidenih 43 odstotkov BDP v letošnjem letu. Slovenija je samo v letih 2009 in 2010 povečala javni dolg za 16,1 odstotka BDP, kar jo uvršča na deseto mesto med EU-27 in na šesto mesto med državami evro območja. Bolj od Slovenije so se med državami z evrom v istem obdobju zadolžile le Irska (za 51,8 odstotka BDP), Grčija (za 32,1 odstotka BDP), Portugalska (za 21,4 odstotka BDP), Španija (za 20,3 odstotka BDP) in Nemčija (za 16,9 odstotka BDP). Slovenija se torej samo glede dinamike javnega zadolževanja nevarno približuje najbolj problematičnim državam iz skupine PIIGS.

Druga nevarna točka je enormno povečanje zadolževanja gospodarstva in gospodinjstev. Slovenski subjekti so se med letoma 2000 in 2010 v tujini zadolžili za skoraj 31 milijard evrov. Od tega med letoma 2005 in 2010 za več kot 25 milijard evrov. Visoka gospodarska rast in poraba sta bili po letu 2005 dejansko financirani z več kot 25 milijardami evrov tujih kreditov, ki so jih slovenski subjekti bodisi neposredno najeli v tujini, večinoma pa so jih v tujini najele naše banke za potrebe domačih kreditojemalcev.

Grčija za zdaj ostaja še razmeroma daleč, toda Slovenija je na dobri poti, da se priključi klubu PIIGS(S). Torej državam, za katere so značilne visoka zadolženost, neobvladovanje javnih financ in nizka stopnja konkurenčnosti gospodarstev ter s tem nizka stopnja sposobnosti odplačevanja lahkomiselno nakopičenega javnega in zasebnega dolga.

Problematični so trije vidiki. Prvič, veliko teh kreditov je bilo porabljeno za spodletele menedžerske prevzeme, za prenapihnjene naložbe v gradbeništvo na eni ter za nakupe vrednostnih papirjev in nepremičnin po močno napihnjenih cenah. Drugič, precejšen del teh kreditov ne bo odplačan, zaradi česar so banke že in še bodo utrpele velike odpise in izgube v bilancah. Banke, predvsem največja banka NLB, zaradi tega potrebujejo sanacijo. In tretjič, podjetja in gospodinjstva so močno zadolžena, zaradi česar se je domače povpraševanje trajno zmanjšalo, nevarnost bankrota podjetij pa se je v stanju splošne stagnacije in finančnega krča močno povečala.

Našteti dejavniki govorijo o tem, da se splošna finančna situacija v državi poslabšuje. Financiranje sanacije slabih kreditov v bančnih bilancah se bo precej podražilo. Hkrati pa se konkurenčnost gospodarstva in domača kupna moč poslabšujeta. Slovenska gospodarska rast je izjemno šibka v primerjavi z ostalimi EU državami, slovenska podjetja pa niso sposobna slediti izvoznemu povpraševanju. S tem pa se poslabšuje sposobnost odplačevanja dolga.

Velik del najetih kreditov, ki jih ne bo mogoče odplačati, bo tako odpadlo na državo, ki bo morala najeti kredite v tujini za sanacijo slabih kreditnih portfeljev bank. Če bi se denimo država odločila za sanacijo slabih bančnih kreditov prek njihovega odkupa od bank v okviru t.i. slabe banke, bi danes za to operacijo potrebovala med 4 in 5 milijard evrov. Že naslednje leto pa še več zaradi slabšanja kvalitete kreditnih portfeljev bank. Te dodatne potrebe tujem denarju pa seveda pomenijo, da se bo premija za tveganje slovenskih obveznic pri novih izdajah povečala, bonitetne hiše bodo znižale bonitetne ocene Slovenije in krediti bodo postali bistveno dražji. Ko se bodo obrestne mere za slovenske državne obveznice povišale nad 6 odstotkov in drsele proti 8 odstotkom (3- do 4-krat višje kot pri nemških državnih obveznicah), bo to jasen znak, da Slovenija drsi v položaj Portugalske in Španije.

_____
* članek je izvirno objavljen v Finance Weekend

 

6 responses

  1. ČE se nam “zgodi” Grčija … niti ne bo tako slabo 😛
    prečistili se bomo 😀 Ostali bodo trdoživi. Pa manj voluharstva bomo imeli nekaj časa 🙂

  2. Grčijo je pokopala džavna predraga in nedelovna administracija(14 plač,veliko praznikov,sieste itd)
    Slovenijo pa sta sindikat in država naučila jemati nezasluženo.Institucije ne delujejo ker jim to iz leve in desne tako odgovarja.SLO.ineligenca pa modro molči.

  3. Zadnje grozodejstvo evropskega komisarja za energetiko, Nemca Guenterja Oettingerja:

    Finančna diktatura je spregovorila: Evropski komisar poziva k okupaciji Grčije
    LAROUCHEPAC:
    ECONOMIC COLLAPSE, EMPIRE
    Financial Dictatorship Speaks: EU Commissioner Calls for Occupation of Greece
    September 10, 2011 • 8:47AM

    The latest atrocity from the Brussels branch of the Empire appears in the form of remarks made by German EU Commissioner (for Energy) Guenter Oettinger, in the leading German mass-tabloid Bildzeitung today. On the one hand, he categorically ruled out any exit of Greece from the Eurozone, and on the other hand, he said that the Greek government and administration was not doing its austerity job, and that the financial sanctions which the EU has so far, are toothless. One should, he said, therefore think about “unconventional” measures, such as replacing parts of the Greek administration with EU officials who would not retreat in the face the Greek population’s resistance, but force through budget cuts and the sale of state property. The only thing that helps, Oettinger said, was to punish governments like Athens, discrediting them before their own people by transferring Greek sovereignty to Brussels for “some time.” One might also, as some have proposed, replace the state flags of “budget sinners” in front of the Brussels EU headquarters with black flags at half-mast — it would but be a symbolic act, but would show everybody what the situation is.
    Apart from the atrocity as such, it is really very unwise for Oettinger, as a German, to call for such measures, which smell of foreign occupation, and will only revive the image of another occupation in Greek history: that of the German military, 70 years ago. It just documents that the euro is not, as Chancellor Angela Merkel continues to claim, promoting “peace” in Europe, but instead new hostilities and enmities between the European nations. All for the sake of the dying Empire.

    http://www.larouchepac.com/node/19372

%d bloggers like this: