Norost davčnih blagajn – Zakaj preprosto in poceni, če lahko zapleteno in drago

Ta vlada ima neverjeten talent za bedarije in za, oprostite izrazu, zajebavanje ljudi. Še posebej oziroma predvsem tistih, ki nekaj počnejo in poskušajo preživeti z delom svojih rok. Prioritete te vlade resnično spominjajo na talibanske metode. Namesto, da bi vlada reševala velike probleme ter uspešno blažila posledice finančne krize in denimo rešila finančni krč, ki ubija podjetja, se je lotila zajebavanja državljanov. Očitno je moto talibanov na oblasti, da je treba uničiti vsako zasebno dejavnost državljanov. Če ne s prepovedjo, pa s prohibitivno obdavčitvijo ali z nesorazmerno kompleksno regulacijo dejavnosti. Spomnite se samo butastega zakona o delu na črno in medsosedski pomoči. *

Pred poletjem so talibani iz ministrstva za finance (MF) udarili še enkrat. Tokrat z davčnimi blagajnami. Problem, katerega želijo s tem ukrepom reševati, je sicer resen: v Sloveniji je obseg sive ekonomije precejšen. Toda nikakor ne tako velik, kot ga prikazuje primerjalna študija avstrijskega ekonomista Schneiderja (iz leta 2009), ki za leto 2006 ocenjuje, da je bilo v Sloveniji za 27,2% BDP sive ekonomije. Schneiderjeva metodologija je namreč zelo problematična in ne zdrži resne presoje. Seveda pa njegove ocene tudi pri nas radi uporabijo na MF za finance, kadar se spomnijo, kakšnega ukrepa, s katerim želijo priviti podjetja in iz njih izcuzati denar.

Toda izhajajmo iz domneve, da je obseg sive ekonomije velik in da seveda dejstvo, da nek obrtnik ponuja storitev brez vključenega DDV, če kupcu ne izda računa, predstavlja nelojalno konkurenco vsem ostalim ponudnikom, ki po črki zakona vestno izstavljajo račune za vsako storitev. Zdaj pa pomislite, kaj prinaša ukrep davčnih blagajn, ki naj bi ta problem reševal. Davčne blagajne, poenostavljeno povedano, bodo imele vgrajene čipe, ki bodo prek elektronske povezave komunicirali z Dursom in mu tako registrirale vse račune, ki jih neko podjetje izda. Podjetje torej enkrat registriranega računa v blagajni ne bo več moglo izbrisati. Zdaj pa še enkrat preberite ta odstavek in premislite: kako bodo davčne blagajne odpravile problem sive ekonomije pri tistih obrtnikih, ki sploh ne izdajajo računov?! Kdo je tukaj nor?!

Davčne blagajne bodo kvečjemu še povečale obseg tovrstne sive ekonomije, saj se bo še zmanjšal obseg opravljenih storitev brez računa. Edini primer, kjer bi davčne blagajne lahko bile učinkovite, so denimo gostinski lokali ali frizerji, ki sicer kupcem morajo izdajati račune, vendar pa vseh kasneje ne prijavijo v skupnem obračunu davkariji. Toda kolikšno je število takšnih zavezancev in kakšen je obdavčljivi promet, ki gre neregistriran  imo Dursa?

Na MF pravijo, da naj bi se obdavčljivi promet povečal za okrog 200 milijon evrov (za 15 milijonov evrov pa naj bi bilo več priliva DDV). To pomeni, da če zavezanci ne bi prijavili nobenih dodatnih stroškov, bi ves ta dodaten promet povečal dobiček, ki bi ga lahko obdavčili z 20-odstotno stopnjo, kar bi pomenilo v najboljšem primeru dodatnih 40 milijonov evrov prihodka.

Problem pa je v tem, ker gre pri zgornjih številkah za zgornjo mejo ocen, ki pa hkrati vključujejo tudi druge dejavnosti, ki jih davčne blagajne ne morejo zajeti ali bi bilo njihovo zajetje nesorazmerno drago. Prvi primer so obrtniki, ki sploh ne izdajajo računov. Njih se davčne blagajne sploh ne dotikajo (razen seveda stroškov uvedbe). Drug primer pa so denimo kmetje, ki opravljajo dopolnilno dejavnost in imajo opravka z gotovino. Gre denimo za kmete, ki prodajajo svoje izdelke (olje, zelenjavo, sadje, meso itd.) ali ki opravljajo dejavnost kmečkega turizma.

Po podatkih MF je v Sloveniji registriranih 3876 nosilcev dopolnilne dejavnosti na kmetiji. Za leto 2009 je 1105 zavezancev oddalo davčni obračun akontacije dohodnine iz dejavnosti (dohodek se ugotavlja na podlagi dejanskih prihodkov in dejanskih odhodkov),  1501 nosilcev dopolnilne dejavnosti na kmetiji pa je oddalo podatke za odmero dohodnine (njihov dohodek se ugotavlja na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov). Če bi bila denimo meja za obvezno uporabo davčne blagajne 30.000 evrov ali več prihodkov, bi moralo blagajne uporabljati 315 kmetij, ki so obdavčene po dejanskih odhodkih in dejanskih prihodkih, in 40 kmetij, ki so obdavčene po dejanskih prihodkih in normiranih odhodkih. Se torej za te kmetije splača uvajati davčne blagajne?

Po mnenju MF se splača. Kajti MF računa na 50 tisoč davčnih zavezancev, ki poslujejo z gotovino, od tega bo moralo davčne blagajne z letom 2012 začeti uporabljati 5512 kmetij, leta 2013 se bo njihovo število povečalo na 6499, leta 2014 pa na 8646. MF torej kani zajeti tudi tiste kmetije, ki ne opravljajo dopolnilne dejavnosti. Torej bodo morali davčne balagajne uvesti tudi hribovske kmetije, ki nimajo internetne povezave, vendar občasno prodajo kak liter mleka ali hlebček sira. Strošek tega davčnega poročanja zanje naj bi se gibal med 430 in 3100 evri (brez računa za priklop na internet).

Se vam zdi to smiselno? Ukrep uvedbe davčnih blagajn za kmetije je dejansko neumnost, ki so je zmožni samo talibani na MF. Podobna je norosti iz leta 2004, ko so v času bolniške odsotnosti tedanjega ministra za finance Dušana Mramorja na hitro pripravili spremembe davčne zakonodaje, ki je nato za eno leto zagrenila življenje večini Slovencev. Se še spomnite uvedbe bonitete na službene telefone in parkirišča za zaposlene? Ali ločevanja opravljanja dejavnosti na odvisno in neodvisno? Te iste stare talibanske tete na MF danes želijo uvesti davčne blagajne za vse, ki karkoli prodajo za gotovino. Če jih ne bi osebno poznal, bi samo resignirano ugotovil, da so pri nas na MF samo alergični na enostavne in učinkovite davčne rešitve, ki so davčno podobno ali še bolj izdatne, vendar pa ne prinašajo nesorazmerno velikih stroškov ugotavljanja višine davčne osnove.

Te stare tete so bile denimo ostro proti spremembam dohodninske zakonodaje iz leta 2007, ki je močno poenostavila davčni postopek in nam prinesla rešitev, da (po avstrijskem vzoru) dobimo že izračunano dohodninsko napoved domov po pošti. S tem se je olajšalo delo uradnikom Dursa, nam pa so tudi olajšali življenje in privarčevali kar nekaj ur za izpolnjevanje obrazcev s podatki, s katerimi Durs že itak razpolaga. No, te stare tete so tedanjemu državnemu sekretarju grozile s kazenskimi ovadbami, ker naj bi šlo pri tem za možnost protiustavnega vdora v tajnost osebnih podatkov. In še hujše stvari, ki jih tukaj ne bi omenjal.

Zdaj pa poskušajmo razmišljati racionalno in najti preprosto in bistveno bolj učinkovito rešitev od te, da bo moralo denimo 8600 kmetov uvesti davčne blagajne zaradi dopolnilne dejavnosti. Poglejmo si čez mejo v Avstrijo in Italijo ali pa v Nemčijo. Povsod imajo urejeno pavšalno obdavčitev za majhna ali srednja podjetja pod določenim obsegom letnih prihodkov. Lepota te rešitve je v tem, da je enostavna in da zanesljivo prinaša določen davčni izplen, hkrati pa ne pomeni nesorazmernih dodatnih stroškov za podjetja. Podjetjem se seveda splača plačati davek po neki pavšalni stopnji, pri čemer pa nimajo stroškov z računovodstvom.

Drug primer je opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetijah. V Avstriji so priljubljeni t.i. heurigerji ali buschenschanki ali po naše kmečki turizmi in osmice (podobno poznajo v Nemčiji ali Italiji). Ti kmečki turizmi lahko v Avstriji 4 mesece na leto prodajajo lastne pridelke in pijače v svojih prostorih. Pri tem lahko prodajajo tudi druge pijače in pripravljene domače hladne jedi, lahko tudi prodajajo pridelke, ki jih kupijo od sosedov, če jim zmanjka lastnih. Pri tem so obdavčeni z nizko pavšalno obdavčitvijo. In zato pri njih dobite račun napisan zgolj na listek iz navadnega blokca (podobno boste doživeli v mnogih gostilnah v Avstriji). Zaradi tega so kmečki turizmi na avstrijskem Štajerskem, okolici Dunaja in drugod izjemno priljubljeni. Zaradi njih turizem živi.

Kako to, da takšna rešitev ni prišla na misel starim tetam na MF? Odgovor je na dlani: ker sovražijo vsako poslovno dejavnost in vsi, ki delajo posel, so zanje potencialni kriminalci. Talibanska miselnost. Zato je treba dvakrat ali še raje trikrat obdavčiti vsako dejavnost. Čas jih je že zdavnaj povozil. Če bi se malce razgledali preko meje v Avstrijo, bi te stare tete lahko ugotovile, da gredo v Avstriji z poenostavitvijo davčne zakonodaje še naprej. Pred enim tednom je denimo avstrijska ministrica za finance Maria Fekter v intervjuju oznanila, da razmišljajo o tem, da bi uvedli pavšalno obdavčitev za podjetja z manj kot enim milijonom evrov prihodkov.

Si predstavljate kaj takšnega v Sloveniji? Absolutno ne! Pri nas talibani iz MF želijo obdavčiti vsak evro prihodka posebej, čeprav je strošek za ugotavljanje višine tega prohodka večji od davka, ki ga poberejo ali celo od ugotovljenega prihodka. Ob teh talibanih nam res ni rešitve!

_____
* članek je izvirno objavljen v Financah

 

 

13 responses

  1. prebral sem v Financah. kot zmeraj dobro napisano – a ni mogoče napisati kritičnega prispevka v Fianance (eden od nasledniov Komunista, po mojem skromnem osebnem mnenju) ne, da bi se uporabljal skrajno vulgaren in žaljiv besednjak? A ni mogoče ostati kritik in ostati na “svoji strani” omike, spoštovani? pa čeprav urednik naslednika časopisa Komunist (Finance – po obrekljivosti namreč) to željo izrazi. palci gor za vsebino in dol za nesprejemljivo vulgarnost in bedo izrazoslovja. škoda. dela podpisanega avtorja enakega vsem nam anonimnežem, ki eni bolj drugi manj intenzivno tresemo vulgarizme in obrekovanja po spletu in v javnem življenju. vrednote, kot so kritika s s spoštovanim odnosom, predvsem do bralcev, so namreč večne in enkrat izgubljene, nikoli povrnjene (poglejmo primer vrhunskosti Igorja Vidmarja ali Mihe mazzinija, denimo).
    Vsekakor to ne pomeni, da v prispevku ni spisana resnica. ta drži, kto pribito. razen dvoma v obseg sive ekonomije – te je v resnici toliko ali več, kot ugotavlja sosed avstrijec.

  2. “talent za bedarije, zajebavanje ljudi, talibanov na oblasti, butastega zakona” Človek bi pričakoval, da se bo avtor izogibal tako subjektivno obarvanim vrednostnim oznakam, če že ne zaradi drugega zato, ker bi njegova anliza dobila videz večje objektivnosti, ampak verjetno se je bilo treba prilagodit kulturnemu nivoju Financ. Btw, davčne blagajne poznajo tudi na Švedskem, zanimivo ne?

  3. Tale z blagajnami je dejansko na nivoju tega, da ji ne moremo reči drugače, kot bedarija. Napaka je kvečjemu v tem, da je prispevek nekoliko žaljiv do talibanov – to kar počnejo na MF niti ni talibanstvo, temveč telebanstvo…

    Za MF bi bilo najbolje, če bi takoj odpustili najmanj polovico profesionalnih pivk kave in začeli z racionalizacijo.

  4. joze p damijan ima smisel za humor, njegovi prispevki niso suhoparni in dolgocasni, ampak jih zna metaforicno narediti privlacne za bralca. In razumljive.

    Komu pa z razsvetljevanjem in analizami kaj dolguje?
    Nikomur nic.

    Ce se eden najvisje kotiranih filozofov slovenskih in svetovnih logov posluzuje dejanskih zaljivk, ko analizira stanje sveta in ljudi in mu ploska ves svet in ga vabijo na predavanja – kjer se sopiri s koktejlom prvovrstnih bedarij- potem lahko tudi kdorkoli od nas na sebi lasten metaforicen nacin zapise tisto, kar ve in cuti. Bolj kot je jezik socen, bolj je zanimiv. Bolj kot je jezik metaforicen, visje kotira.

  5. ne razumem ekonomistov ki pljuvajo čez ukrepe s katerim želi vlada preprečiti utajo davkov. Še posebej če gre za bivšega ministra za razvoj.
    Ne poznam do potankosti delovanja davčnih blagajn, samo je res zadnji čas da se s pobiranjom davkov v gostinstvu nekaj zgodi. Na bruhanje mi gre ko vidim te gostince oz šefe lokalov, ki 50% dnevnega prometa enostavno zbriše iz računov ki jih izda. Kelnarce so naučene da ko ti izdajajo račun da ga tak dolgo drži v roki da se vstaneš in greš in kolko je dnevno prometa v gostinstvu si lahko samo mislimo kolko se denarjna na dan utaji ki bi mogo iti za davke.

  6. @violamb
    Če si prebral tekst, lahko vidiš, da sem napisal, da so davčne blagajne smiselne za tiste zavezance, ki poslujejo z gotovino in so obvezni izdajati račune (gostinci, frizerji). To je enostavna zadeva. Ampak da davčne blagajne razširiš na vse, tudi na kmetije z dopolnilno dejavnostjo, kjer sploh nimajo blagajn, pa je neumnost. Itak so že obdavčeni glede na katastrski dohodek, zraven pa jih lahko še pavšalno obdavčijo glede na prijavljen promet. Brez teh dragih in v mnogih primerih bistveno preveč sofisticiranih rešitev.

  7. V prvi vrsti je treba zamenjati Križaniča, ki deluje kot narkoman z iglo v roki. Pahor ga je enkrat označil kakor človeka, ki bolje dela kot govori, ampak zaradi tega nisem bil pomirjen.

    Kako lahko glavni financar en dan sanja o uvedbi nekega univerzalnega temeljnega dohodka, naslednji dan pa že govori o povsem drugi stvari, s tem, da so njegove ideje povsem neuresničljive oziroma neizvedljive iz preprostega razloga, ker enostavno ni dovolj denarja za kaj takšnega. V javnosti tako vzbuja dvom, da je malce zasanjan, da razmišlja na glas in pravzaprav sploh ne ve kje in na kakšen način bi se lotil slovenskih financ. In tak način vladanja je tipični način, ki se je vodil pod to zadnjo vlado G. Pahorja.

    Sam mislim, da nam vladajo ljudje, ki so že zdavnaj izgubili stik z realnostjo, ki sploh nimajo vpogleda in razumevanja za resnične probleme, ampak malo akademsko razglabljajo ob skodelici čaja in zvrhani skledi piškotov. Rezultati njihovega dela pa so tudi jasno vidni.

    S tem v zvezi pozdravljam tudi zadnji članek, ki se spušča v smotrnost in ekonomičnost uvedbe davčnih blagajn. Država mora razmišljati in delovati kot zasebnik ali podjetnik, le na tak način je lahko uspešna. Mnogi uslužbenci države pa se obnašajo kot pavi ter petelini, ki se tepejo za svoj kos pogače, medtem ko nam država propada.

  8. A ni mogoče takele brainstorming sestanke izvesti že kar na sedežu MF. Zakaj je potrebno najprej zavoziti zadeve, da se lahko potem pišejo amandmaji in popravki členov v zakonu.

    Po drugi strani pa ne znamo niti izterjati tistih zneskov dvaka in prispevkov, ki so že prijavljeni državi. Na desetine oziroma stotine miljonov eurov bi bilo potrebno pobrati v imenu države.

    Mogoče bi za začetek začeli delati kar na tem projektu?!?

  9. Država mora razmišljati kot zasebnik ali podjetnik pravo Matej in pozablja, da se zaseebniki ali podjetniki obnašajo popolnoma enako, kto država. A smo zgubili stik z realnostjo? Obnašajo se kot pavi ter petelini, ki se tepejo za svoj kos pogače, medtem ko nam država propada. Točno – ampak tako se oopbnašajo pooplnoma enako vsi. Nehajmo že enkrat z mantro o zasebniku, kot družbeno odgovornmeu kapitalistu,..pa a smo ponovno v mnnebesih svobodnotržništva in,.. A nimamo ‘pojma o tisočerih privatnih podjetjih, ki so prisesani na državne seske (denimo taki in drugačni računalničarji, da prisesane na zdravstveno blagajno niti ne iomenjam – vsi zasebniki ali podjetniki, ki kopičijo svoje več kot desetmetrske jahte na jadranu – v tisoče gre pštevilo – država pa nam propada).
    halo,. dobro jutro, streznite se že enkrat za kriščevo voljo (bi spisal I. Vidmar) in nehajte sasnjati sanje slepega o tem, kako lep sončni dan se dela po blagodejnem nočnem dežju, f zasebniki in podjetniki nimajo absolutni nič skupnega z družbeno odgovornim podjetništvom ali posameznikom (ali naj referiram še na darjin prispevek o finančnem inženiringu našega planeta)- grrr,.. dajmo se zbuditi, slepci.

  10. Nam itak bolj ustreza šverc-komerc po Martin Krpanovo 😦
    btw: davčne blagajne imajo v veliko državah EU 🙂 in davčnim upravam mesečno pošiljajo VSE poslovne transakcije vezane na DDV 😀 (vem, ker je moje delovno mesto vezano na zagotavljanje teh poročil 😛 ) – ne tako kot pri nas, ko se pošlje samo DDV-O obrazec – kumulativno mesečno obvestilo.

    @ 8.matej – se strnjam. Je pa malo kavelna vmes: ljudje bi lahko sami zapustili delodajalca, ki jih ne plačuje redno (posledično pa tudi ne nakazuje dajatev, ki SO PLAČA ZAPOSLENEGA!!) – kavelj pa je, da potem tudi kam v družbo nebi imeli hodit, veliko pa jih je guralo leto – dve, da so dosegli kriterije za v penzijo … skratka ni vse kar takoj za na prangar, če imamo v ustavi napisano, da smo Socialna država 🙂

  11. NoMercy,

    dejstvo je, da se davčna uprava ne trudi pretirano izterjati milijone terjatev, ki so že prijavljene državi (naročeno tako?). Se je že kdo vprašal, koliko podjetij bi v naši državi potem ”še živelo/životarilo”???

    Vse je igra…

  12. @violamb

    Če gostinec pobriše 50% prometa mora še vedno brisano blago nadomestiti. Pomeni, da če briše gajbo pira jo mora nabaviti v štacuni in pri tem ponovno plača 20% ddvja. Tko da tu ne gre za 50% utajo. Gre pa za razliko osnove o davku na dobiček pravnih oseb, ki pa je vprašljiv, ker je danes gostinstvo na psu in le redki ustvarjajo dobičke, ostali so pa nekje okrog ničle.

    Me pa zeeelo moti, da ponovno vlečemo staro pogubno prakso. Da rešimo enega pacienta jih deset umre. Da z davčnimi blagajnami stisnemo gostince, ostali itak ne bodo izdajali računov tudi če imajo davčno blagajno, ker ni šans da ga dobiš, bomo zajebali še 20 sektorjev. Katastrofalno.

    In če si preberete predlog zakona o davčnih blagajnah lahko ugotovite, da si Durs obeta z davčnimi blagajnami nekje 10% več prijavljenega prometa kot ga je sedaj.

    Evo in jaz pravim tako, naj meni takoj poberejo še 10% več kot ga sedaj plačujem v obliki pavšala, pa takoj podpišem za sto let. Samo ne, oni se ne dajo, oni bi nas rajš naprej j***li, ker kaj pa bodo počeli , če bodo zakoni enostavni, pregledni in po meri državljanov???

%d bloggers like this: