Nobene drame ne bo, ta pokojninska reforma itak ne bi rešila javnih financ

Uporabljati dramatične tone po pričakovani plebiscitarni zavrnitvi pokojninske reforme s strani državljanov je odveč. Pokojninska reforma je sicer potrebna, vendar bistveno bolj radikalna. Toda pokojninska reforma še v tako radikalni obliki na kratek rok ne rešuje ničesar. Pokojninske reforme so pomembne za dolgoročno stabilnost javnih financ, na kratek rok enega ali dveh let pa nimajo omembe vrednih učinkov.

Aktualna vlada je preprosto pomešala prioritete na področju ekonomske politike. Oziroma bolj natančno, ta vlada ni imela nobenega ekonomskega koncepta že od vsega začetka in ga nima zdaj. Zaganja se naokrog kot kura brez glave. Pred dvema letoma in pol, ko je nastopila huda gospodarska kriza, bi vlada morala ustrezno reagirati. Najkasneje decembra 2008 bi morala pripraviti konsistenten paket reform, ki bi moral imeti dva ključna cilja. Prvič, spodbuditi prestrukturiranje gospodarstva, konkurenčnost podjetij in gospodarsko rast. To bi kasneje prek višjih davčnih prilivov omogočilo hitrejšo stabilizacijo javnih financ. In drugič, močno zmanjšati javne izdatke, ki ne pomenijo reza v socialne transfere. Takoj bi morala zmanjšati plače v javnem sektorju vsaj za 10 – 20 %, zamrzniti pokojnine na ravni iz leta 2008 ter izvesti racionalizacijo javne uprave z zmanjševanjem števila ministrstev, agencij in seveda števila zaposlenih v javnem sektorju. To bi zmanjšalo javno porabo v skladu z upadom davčnih prilivov.

Dejansko pa je vlada pa delala prav v nasprotju s tem in brez vsakršnega načrta. Namesto, da bi krizi primerno varčevala, je še dodatno trošila. In to v velikem slogu. Dvignila je plače v javnem sektorju za več kot 10 odstotkov, čemur je sledila rast pokojnin, dvignila je minimalne plače za četrtino ter dodatno zaposlovala v javnem sektorju. Vlada vsako leto po nepotrebnem zapravi za dve milijardi več, kot uspe pobrati davkov od shiranih podjetij in gospodinjstev.

In na koncu, ko je vladi začela teči voda v grlo, se je lotila reševanja dolgoročnega problema javnih financ. Podoba, ki jo je s tem vlada dala državljanom, je očitna. To vladno politiko najbolje opiše komentar na enem izmed časopisnih forumov: “To je tako, kot če v družini eden izmed partnerjev izgubi službo in se zmanjša družinski proračun. Ali je kje v Sloveniji takšna idiotistična družina, ki v tem primeru vzame kredit, da družinki člani ne občutijo izpada dohodka??? Da zapravljajo dalje, kot da se ni nič zgodilo. Mislim, da je ni.

In zdaj, po tej megalomanski zadolžitvi in javnofinančni katastrofi, v katero nas je vlada pripeljala z nerazumnim trošenjem, si upa ta ista vlada pred ljudi in zahtevati, naj delajo dlje. Zakaj bi bil navaden državljan pripravljen žrtvovati en sam dan dodatnega dela zaradi pokojninske reforme, če pa ta vlada z levo roko brezumno zapravlja milijarde evrov?! Ne, ta vlada v očeh državljanov preprosto nima kredibilnosti, da bi sploh karkoli poskušala zahtevati od ljudi. Odgovor državljanov po letošnjih referendumih je jasen in glasen: Pojdite že!

Po padcu pokojninske reforme ne bo nobene večje drame. Nobeni interventni zakoni ne bodo zalegli, saj je vsakogar mogoče zavrniti na referendumu. Ta vlada nima kredibilnosti, da še karkoli predlaga. Vlada mora odstopiti in dati priložnost, da na predčasnih volitvah izvolimo bolj kompetentno vladno ekipo, ki ji bomo zaupali, da izpelje potrebne strukturne reforme.

_____
* članek je izvirno objavljen v Dnevniku

8 responses

  1. Res je ne bo, nobene drame:)

    Slovenija gre po poti drzav, ki so katarstofalno zadolzene, vlada, nesposobna, da bi karkoli popravila, pa ne odstopi. Isto preklinjajo Spanci Zapatera, imenujejo ga kriminalec in ne dojemajo, da vlada ne odstopi, ce je vecina proti njej, izgovarja se na mandat, ki ga ni dokoncala.

    A jaz ne zaupam niti slucajno opoziciji, abramboslovci so enako brez znanja, sposobnosti in se za povrh avtoriratni machoti, njihova volja mora cez vse volje, pa da zgazijo ob tem vse, kar bi disalo po uporu njihovi avtoritarnosti. Zaprisezena dogma veleprecenjenosti in arogance.

    Pravzaprav vidim resitev zgolj v novih oblikah politicnega povezovanja civilne druzbe, ki bi lahko dala nov zagon drzavi, ki je ekonomsko in eticno razclovecena.

    In kot vedno, z uzitkom sem prebrala prispevek. In z veseljem to napisem, pa naj bo se tako motece za tiste, ki jih itak vse moti, hehe:)

    joze p damijan – z veseljem bi sla s teboj na klepet, ko pridem v Slovenijo. Ole!

  2. verjamem, da ima ekonomist še kako prav, ko ocenjuje ekonomsko politiko. To, da vlada nikoli ni imela “nobene” ekonomske politike (in še kakšno drugo povrh) pravi tudi moja drobovina, in to že od večera velikega slavja na Prešercu (čas t=0), ki je še redkim bivajočim v centru vzel prepotrebnega spanca. Tako pa smo že v prvi dan pričeli z mačkom in glavobolom,.. pijani pa očitno še zmeraj od takratne zmage nad “ideološkim” sovragom,.. ali je to že famozni delirium tremens? baje ni nalezljiv, kako potem, da ga imamo kar vsi potomci vaščanov znamenitih butal? res je, da niammo bog ve kakšnih kart – ampak dajmo jih vsaj premešati. Volitve torej. in to zdaj. Drugače ostane samo še inkasantstvo novega prometnega zakona (a o tem pa brihtni butalci ne bomo šli na referendum?).

  3. odlično, z eno samo pripombo. Na žalost so takšne družine v Jammertall-u pogoste. Za to pa obstajata dva zelo vkoreninjena razloga. Prvi, tradicionalni “da sosedi naujo kej vidl”. Druga pa je novejša “ker mi pripada”. In potem kličemo na pomoč državo.

  4. Mislim, da je potrebno vzeti cel proračun v roke in temeljito premisliti komu vzeti in koliko vzeti. V javnem sektorju ima večina navadnih javnih uslužbencev slabe plače, okrog 700 eurov, povprečje pa je tam okrog 990 eurov. Lahko bi seveda vsem plače zmanjšali na minimalca, pa tistim, ki imajo spodobne plače vzeli še malo več, bi pa ta ukrep prinesel druge negativne učinke. Recimo manj trošenja, še več družinskih tragedij/težav idr. Upokojenci so verjetno še na slabšem, mnogi živijo iz rok v usta.

    Največ denarja je v javnih naročilih, za vojsko in policijo, tudi investicije v šolstvo, zdravstvo. Cel kup zdravnikov denimo vleče odlične plače za dežurstva. Imajo tudi po 10.000 eurov plače na mesec ali več.

    Potem najemnine, cel državni sektor je v najemninah, to so miljonski zneski. Software (Microsoft), preobsežni vozni parki, drage pogodbe/vzdrževanja, v tem smislu bi bilo pšotrebno prevetriti cel državni sektor. Ampak potem bi morali pogledati pod prste vsem zdajšnjim in prejšnjim ministrom in vsem njihovim “transparentnim” pogodbam, kot je recima tista o Patriji, ali pa tista o nakupu operacijskih miz itd. Da ne omenjam gradnje Pediatrične klinike, Šentviški predor, spornih poslov kolikor želiš…

    Seveda je pa najlažje varčevati na račun delavcev, upokojencev in javnega sektorja nasploh. Nekateri v janem sektorju delajo več, nekateri imajo boljše plače, ampak tako na počez udrihati čez vse, je pa neumno. So tudi taki, ki imajo minimalca in delajo kot kreteni. Recimo kakšne medicinske sestre, negovalke ipd.

    Navsezadnje pa lahko razpustimo tudi vojsko in izstopimo iz NATO. Takojšen prihranek, le ne vem kam bomo potem s tistimi presežki, pretežno 30.000 moških…

  5. Še konkreten prihranek.

    1.Prodaja Falcona Turkom, izkupiček 9 miljonov eurov + 1 milijon za stroške vzdrževanja. Drugič nihče v državni upravi ne bi smel imeti večje plače kot predsednik vlade, oziroma predsednik države.

    2.Obvezno znižati vsem plače, ki kršijo te predpise. Regres v državni upravi bi se moral izplačati v vseh podjetjih enako in sicer v višini minimalne plače. Zakaj bi nek državni monopolist izplačeval zaposlenim višje regrese. Prvič to ni pošteno do drugih javnih uslužbencev, drugič to ni pošteno do davkoplačevalcev.

    3.Odpisi slabih terjatev bank. Banke držijo cel kup slabih terjatev in naložb, ki bi jih bilo potrebno čimprej odpisati in prevrednotiti. S tem bi sčasoma sprostili tudi krč v gradbeništvo. V nasprotnem primeru jih bo trg k temu prisilil in takrat bo cena odpisov še dražja…

  6. Še tole. Samo v Ljubljani je cel kup agencij, uradov, ustanov, ki so bolj ali manj vsa v najemu in za katere se plačujejo miljonski zneski na leto. Bi morda država najela kredit za izgradnjo lastnih infrastruktur. Take investicije se povrnejo v 15-20 letih. Zakaj nihče ne razmišlja o tem? Morda zato, ker vladajočim elitam to ni v interesu, saj se vsi pasejo/prisesajo na državne jasli in vlečejo zagarantiran denar.

  7. Matej, to, da nihce ne bi smel imeti visje place od premiera neke drzave, mislim tudi sama, v drzavni upravi.
    vecinoma podpiram, kar si napisal, glede nakupa in ne najemnin, isto mislim tudi za zunanjo politiko, denar odteka za najeme veleposlanistev v milijonskih zneskih in leti skozi okno, namesto da bi banke dale kredit in bi se – kot pravis – v 15-20 letih vse povrnilo z nakupom nepremicnin. V taksne investicije bi morala iti drzava.

  8. Dragica s tem, ko bi denimo združili pravosodje na enem mestu, vojsko na enem mestu, policijo na enem mestu (kjer je to izvedljivo in smotrno), davkarijo na enem mestu itd., bi vlada dosegla sinergije na področju delovanja državne uprave. Prihranek bi bil na logistiki (vse bi bilo v eni hiši), nabava bi bila lahko skupna, potrebnih bi bilo manj zaposlenih, da se opravi isto delo ipd…

    Vem, da so bile v tem pogledu že razmišljanja in celo načrti, ki pa niso zaživeli v praksi. Verjetno zaradi političnih kalkulacij, morda tudi osebnih koristi posameznikov ali vplivnih skupin.

    Nič novega nisem zapisal, kar ne bi že kdo odkril pred mano, žalostno je le to, da so pri nas že 20 let gonilo napredka samo nizki prihodki delavcev in upokojencev. Vsi priznavajo, da imamo v Sloveniji kvalitetno delovno silo, ampak plačana je pa precej slabo. Mislim, da smo ali pa bomo kmalu dosegli tudi dno, tisti zadnji mejnik, ko bodo ljudje pripravljeni iti na ulice za svoje prihodke, oziroma za svojo eksistenco. Politiki se bodo še malce igrali ter zaigrali. In potem bo tudi nas zadela tista grška resničnost…se bodo lahko vsi postavljali na glavo, trkali na čustva ter zavest delavcev, a takrat bo prepozno, mnogo prepozno.

%d bloggers like this: