Kako poskuša Milan Kučan prikriti bankrot tajkunske elite F21

Komentar je v originalu objavljen v Financah.

Komaj sem se nekako navadil na psovko neoliberalizem. Dolgo časa nisem vedel, kaj bi s tem počel. Na ekonomski fakulteti sicer predavam predmete, povezane z zunanjo trgovino in evolucijo globalizacije in mislil sem, da nekaj malega vem o liberalizmu. Tudi o neoklasičnem liberalizmu, ampak to je itak tradicionalna učbeniška neoklasična ekonomija, ki se predava od Urala do Ognjene zemlje.

Nato sem šel pogledat wikipedijo, kaj pomeni psovka neoliberalizem, kot jo uporabljajo pri nas. Wikipedija pravi takole: “neoliberalizem opisuje tržni pristop k ekonomski in socialni politiki, temelječi na neoklasičnih ekonomskih teorijah, ki poudarjajo učinkovitost zasebne lastnine, liberalizirane trgovine in relativno odprtih trgov in ki želi maksimirati vlogo gospodarstva pri določanju političnih in ekonomskih prioritet države.” Malce naprej wikipedija pravi, da neoliberalizem povezujejo z washingtonskim konsenzom, ki vključuje deset osnovnih priporočil ekonomski politiki (od zasebne lastnine, pravne države, proste trgovine, zmanjšanja državnih subvencij podjetjem in hkrati povečanja pro-razvojnih investicij v šolstvo, osnovno zdravstveno varstvo in infrastrukturo, do boljše regulacije trgov, ki bo omogočala lažji vstop na trge in zaščito potrošnikov in okolja, na eni ter učinkovitega nadzora nad finančnimi institucijami na drugi strani).

Hm, bolj kot to prebiram, bolj se ne bi mogel ne strinjati z zapisanimi priporočili. Če je to tako, sem res neoliberalec. In počasi se mi svita, od kod delitev na neoliberalne in na poštene ekonomiste. Neoliberalni ekonomisti se zavzemamo za zasebno lastnino, pravno državo, konkurenco na trgu, zaščito potrošnikov, dobro infrastrukturo in kvalitetno šolstvo in zdravstvo za vse ter učinkovit nadzor nad finančnimi institucijami. Pošteni ekonomisti pa so za državno lastnino, zagovarjajo monopole, motijo jih, če regulatorji trga oglobijo podjetja, ki zlorabljajo svoj prevladujoč položaj in se kartelno dogovarjajo, ne moti jih, če gradbena in energetska podjetja izvajajo investicijske projekte na stroške davkoplačevalcev po cenah, ki so za tri in večkrat višje od primerljivih v tujini. Še več, pošteni ekonomisti monopolistom, gradbenikom, energetikom in državnim bankam pri tem še pomagajo s svetovalnimi študijami. Za dober denar.

Pri moji veri, sem pa res raje nepošten, neoliberalni ekonomist kot pa pošten slovenski ekonomist. Razlika je v ekonomski filozofiji. Pa verjetno malce tudi v denarju. Biti neoliberalni ekonomist ni prav tržno v Sloveniji, finančno se neprimerno bolj splača biti pošten ekonomist. Pa še vsi te imajo radi, ker plavaš s tokom. In ko sem se ravno navadil, da me psujejo kot neoliberalca, pa pride Milan Kučan na obletnico plebiscita in reče, da obstajajo še hujši sovragi na tem svetu. Obstaja tudi ultraliberalizem. S Kučanovimi besedami: “ultraliberalna gospodarska razvojna koncepcija. Ta je gradila na profitu kot temeljnem človeškem motivu in na konkurenčnosti, pozabljajoč, da v konkurenci eni postanejo poraženci, kar povzroča nezadovoljstvo.

Hja, pa sem spet malce v težavah. Edina gospodarska koncepcta v zadnjih dvesto letih, ki nista temeljila na profitu kot temeljnem človeškem motivu in na konkurenčnosti, sta bili socializem in njegova še bolj ortodoksna različica komunizem. V obeh je bilo 99,9 % populacije zgolj delovno ljudstvo, 0,1% populacije pa je imel na voljo vse blagodati elite. Nobena izmed obeh različic ni vzdržala zgodovinskega preizkusa, obe sta gospodarsko bankrotirali prav zaradi zanikanja profitnega motiva in gospodarske nekonkurenčnosti. In obe sta pustile za seboj skorajda dve milijardi ljudi v hudi revščini. Nas hoče gospod Kučan vrniti nazaj v tisti sistem?

Meni je všeč skandinavski tip kapitalizma. A glej ga zlomka, ta temelji na profitnem motivu, osebni odgovornosti posameznika za svojo usodo in na konkurenčnosti. Imajo zelo fleksibilen trg dela, imajo največji delež delovne populacije v Evropi med starejšimi in ljudje delajo do 65 leta in še dlje. Gospodarstvo je v zasebni lasti. Kljub visokim davkom je davčni primež precej nižji kot v Sloveniji, okolje pa je podjetništvu bistveno bolj naklonjeno kot pri nas. Pravna država dobro deluje in varuje gospodarske subjekte. Skandinavska gospodarstva so zato že dve desetletji med top-5 najbolj inovativnimi in najbolj konkurenčnimi gospodarstvi na svetu. Mar g. Kučanu tak tip ultraliberalne gospodarske koncepcije v skandinavskih državah ni všeč? Predlagam, da se pred božičem pusti povabiti na obisk skupnega veleposlaništva skandinavskih držav v Ljubljani in jim pove, kar jim gre, tem ultraliberalcem.

Ampak po moje je g. Kučan samo malce pomešal stvari. Ali pa, bolj verjetno, zgolj preusmerja pozornost stran od lastnega bankrotiranega koncepta razvoja slovenskega gospodarstva. Prvič, rad bi verjel, da je s profitnim motivom ciljal na tajkunizacijo te države, torej na menedžerje, ki so v zasledovanju svojega neomejenega pohlepa prek finančnih mahinacij in kršenja zakonov ultraliberalno privatizirali podjetja. Večini je stal ob strani, ko so začeli s svojimi plenilskimi pohodi. Podvig Antona Turnška in Boška Šrota je celo zelo izrecno politično sponzoriral. Verjamem, da je to počel, ker je verjel, da bo tako pomagal k oblikovanju domače kapitalske elite. Elite iz kluba F21. Pri tem ga zlorabe konkurenčnega prava in zakona o prevzemih, pa tudi velikopotezen gospodarski kriminal, niso motili.

G. Kučan je znan po tem, da zna povabilo tudi na najbolj obskurno srečanje, denimo ljubiteljev žab v Spodnjem Dupleku, izkoristiti za to, da tam, ničkrivim žabeljubcem, lansira izjave o tem, kaj si misli denimo o delovanju tajnih služb. Ne spomnim pa se, da bi kdaj omenil proces tajkunizacije, njeno moralno in pravno spornost. Ki je za seboj pustila opustošenje, zaposlene kot poražence, ki so ali še bodo izgubili službe. In posledično veliko družbeno nezadovoljstvo. Rad bi verjel, da ga skrbi ta vrsta poražencev. Kajti morala bi ga skrbeti. Saj nosi moralno soodgovornost za to, kar se jim je zgodilo. To so počeli fantje iz njegovega tabora, iz njegovega kluba, in on jim je pri tem politično asistiral.

In drugič, rad bi verjel, da se mu je v stavku “pozabljajoč, da v konkurenci eni postanejo poraženci, kar povzroča nezadovoljstvo” zgolj zgodil lapsus linguae in da je po pomoti uporabil besedica “konkurenca”. Rad bi verjel, da je hotel povedati “pozabljajoč, da v odsotnosti učinkovite regulacije in pravne države eni postanejo poraženci, kar povzroča nezadovoljstvo”. Kajti ni konkurenca tista, ki dela ljudi nezadovoljne. Konkurenco ljudje razumejo in se za tveganja zavarujejo prek plačevanja socialnih prispevkov. Če v normalnih razmerah zaradi konkurence izgubijo delo, je sicer težko. Toda čaka jih varnostna socialna mreža in aktivna politika zaposlovanja, da lažje najdejo novo delo. Kako pa naj se sprijaznijo s tem, da je nekdo zaradi lastnega pohlepa, politično sponzoriranega, uničil prej dobro stoječe podjetje in s tem njihove službe?!

Ne, ljudje so razjarjeni zaradi drugih stvari. Zaradi slabega nadzora nad finančnimi institucijami, in pri nas dodatno še zaradi pomanjkljive regulacije trga in slabega delovanja pravne države. Ljudi resnično razbesni to, da se lahko nekaj mandeljcev nekontrolirano igra v finančnih institucijah. Da dajejo kredite na zgolj na dobro ime, ali pa tudi to ne, z ničvrednim zavarovanjem. Ljudi razbesni to, da lahko nekaj mandeljcev z dobrimi političnimi navezavami dobi kredite za prevzem podjetij ali za gradnjo nasedle investicije Stožice. Nakar se račun izstavi davkoplačevalcem. Da se nekaj mandeljcev dogovori, kako si bodo priredili javne razpise, da bodo dobili milijardne ali stomilijonske projekte od države, ki so nato nekajkrat dražji od primerjivih v tujini. Da se nekaj mandeljcev dogovori, kako bodo skupaj dvignili cene (za bančne provizije, elektriko itd.). Da lahko nekaj mandeljcev poceni prodaja mestna zemljišča družinskim prijateljem, nakar jim sprememba namembnosti uporabe zemljišč nenadoma prinese stomilijonske dobičke. Ljudje so razjarjeni zaradi tega, ker jih nekaj mandeljcev z dobrimi političnimi navezavami dobesedno nekaznovano ropa pri belem dnevu.

Ropa jih pa zato, ker pravna država ne deluje. Deluje samo za rutinske prekrške. Če vas, navadnega državljana, zasačijo pri prehitri vožnji, kmalu dobite odločbo o plačilu globe. Če globe niste plačali ali če pozabite plačati davke, vam blokirajo bančni račun. Če si pa Igor, Bine ali Boško z nedovoljenimi transakcijami prisvojijo nekaj deset milijonov, jih po dveh letih miru čaka kvečjemu obisk kriminalistov. Nakar jih pustijo pri miru, dokler jih ne oprostijo zaradi pomanjkanja dokazov ali procesnih napak policije in tožilstva. Če si pa Zoran in prijatelj g. Kučana, lahko spraviš na rob stečaja ali čez nekaj deset podjetij, ker jim nisi plačal opravljenih dobav in storitev, pa te tudi kriminalisti pustijo pri miru. Čez mejo, v Avstriji in na Hrvaškem, se podobni procesi končajo z obsodbami v roku enega leta. In zaradi tega se razrašča nezadovoljstvo med ljudmi.

Gospoda Kučana to pomanjkanje pravne države, ali bolje pravna država dveh hitrosti, ne moti. Zanj pomeni rušenje pravne države, kadar odgovorni ne spoštujejo zakonov: “Državljani si odnos do veljave prava večinoma oblikujejo po odnosu odgovornih za uveljavljanje pravne države, tistih, ki jo določajo v normativni ureditvi in v postopkih njenega uveljavljanja. Če ti ne spoštujejo zakonov in ustave, če ne spoštujejo avtoritete institucij, potem je seveda težko govoriti o pravni državi.” Zato g. Kučan ne bi ničesar spreminjal. Razen odnosa odgovornih do pravne države, karkoli oziroma bolje kogarkoli je že imel s tem v mislih.

Kaj nam g. Kučan s tem sporoča? Preusmerja pozornost na abstraktne krivice zaradi profitnega motiva nekje v svetu, stran od konkretnih krivic zaradi politično sponzorirane tajkunizacije pri nas. Stran od problema nedelujoče pravne države. Kajti takšna nedelujoča pravna država koristi njegovim. Če bi delovala, bi takšne lopovščine učinkovito sankcionirala. Kot v Avstriji. Z odvračanjem pozornosti g. Kučan še enkrat več opravičuje moralne nečednosti v njegovem taboru. Tistih, ki so mu najbližje.

Poglejmo na zadevo še iz državniškega vidika. Lastnost velikih državnikov je, da so nepristranski, da razumejo in zastopajo interese velike večine državljanov. Veliki državniki zato znajo postaviti distanco do politike, postaviti ogledalo družbi in se kritično opredeliti do malignih procesov v družbi, čeprav je to velikokrat nepopularno. Drnovšek je to lastnost imel. Kučan pač te kritične distance nikoli ni imel, niti ne kaže te ambicije na stara leta. Je zgolj nekdanji predsednik države, ki izrazito zastopa interese ene politične opcije in nekritično ščiti partikularne interese prijateljev, ne glede na družbeno škodo, ki jo povzročajo. V ta namen pa manipulira javno mnenje. Zato ni in nikoli ne bo moralna avtoriteta v tej državi.

12 responses

  1. Ker je clanek tako eksplicitno jasen, nima pomena, da karkoli dodajam,
    se mi je pa pri teh “prijateljih prijateljev” ze zadnjic porodila asociacija na ” amici degli amici”, kar je v svojem temelju italijanska mafija.

    Pravzaprav nismo dalec od nje, le korak do nje manjka, kaznovanje s smrtjo vseh tistih, ki se tej navezi oz povezavi prijateljstev upirajo, ko so jim krsene pravice:) In krvavi poracuni med samimi prijatelji za prevlado nad trgom in kapitalom.

  2. Pritejevali bodo politični navijači ene opcije, drugi zavračali. to ni težko videti iz komentarjev na komunistu – oz. kot se kličejo Finance – prispevek k kolektivistični norosti deželice, kjer se kot skupni imenovalec za podpihovanje primitinih strasti kolektiva pri enih enih uporabi kučan pri drugih janša. Daleč uspešnejši na to temo je bil komentar novinarja z velikimi začetnicami Janeza Markeša v zadnji sobotni prilogi Dela – škoda, da Vojko ni povzel tega zapisa,.. temu se reče braniti svojo strokvono držo (ni čudno, da je tudi ta človek eden bolj omrženih v svojem cehu).
    O wikipediji le-to, da – ker nima kontrole kvalitete – ni vir na katerega bi se moder človek skliceval (sploh z navjišjim akademskim titlnom) saj ni problem najti dovolj literature (kar svoje udžbenike), ki je sigurno dovolj relevantna. da se izpelje zaključke ali poskus definicije.
    Simptomatično je, za ekonomiste, ki bi radi bili neoliberalci, da so iz lastne definicje pozabili odkljukati skrb za okolje. najprj imamo v definiciji neoliberalizma po wikipediji izrecno definirano, da mora neoliberalec poskrbeti za naravno okolje, potem pa se avtor, ponosno predstavi, kot neoliberalec, ampak pri sebi več ne najde okolja, kot nujnega za tovrstno samopojmovanje. zaključek, kaj torej manjka sloveniji v ekonomski obrti – neoliberalci – ni niti enega.
    tekst je izrazirto enosmeren in ponovno preveč črno – beli, brez distance pri historičnem pogledu ob svoji tezi in zato so izpeljanke trendov v bodoče tako trhle, da so primerne bolj za politika, kot za nekoga iz družboslovne obrti.
    Bolj, kot dobre politične pamflete in opravljanje dela politikov (naj to počno sami, saj so dobro plačani) ni od naših neoliberalcev pričakoval, da nam neukim množicam predstavijo klasiko ekonomske šole (kot so nam v primeru Bogastva naroda) in povedo kako v dani situaciji (z globalnim državnim kapitalizom, ki bo očitbno prevladal v državah BRIC-a) po wikipediji (ne)definirani neoliberalni (kamor avtor sebe prišteva) pristop k upravljanju meri ekonomsko rast, ki, če hoče biti neoliberalna, mora biti t.i. sonaravna (sustainable) in razvoj. Glede an kričanje o betonu in asfaltu ter logističnih velčecentrih na rodovitni ravnici za parkiranje tovornajkov do trethjega pomola v luki, ki nje že seadj nekajkrat prevelika za pljunek morja, ki ga imamo, nihče od napši staro ali mladoekonomistov ni neoliberalec, če pa prištejemo še rezultate izobraževalnega sistema, ki ga je Vojko omenil včeraj, ekonomska obrt pa to zanemarja, tudi o tem, kaj je družbeni razvoj ni nobenega neoliberalnega med našimi vrlimi staro in novo, ki bi radi bili pa to niso, neoliberalci. ali kat sem prebral na komenrtarjih pod to temo, “i ja bi to”, pravi sin očetu iz “tko to tamo peva”, slednji pa očetovsko dopolni ” pa i tata bi”.

  3. No ja,

    Damjan v svoji obrambi neoliberalizma (ki je dejansko oznaka nastala pri političnih nasprotnikih Washingtonskega konsenza) udriha po kršitvah zakona in lopovščinah. Ampak, to je malo protislovno: a hipotetično socialdemokracija ni združljiva z vladavino prava?

  4. Vse je prav. Toda Slovenija potrebuje več kot komentatorja, potrebuje praktika. Bi šlo še enkrat? Podpora 100% kjerkoli.

  5. Ponovno *****, tudi za zadnji članek v Sobotni prilogi.

    Lopovščina na vseh koncih in krajih. Zadnjič prijateljica govori o tem, kako veliko štalo je napravil Šturm z novo odvetniško tarifo. Za eno vlogo pri velikem stečaju dobijo tudi do 100.000€, ker tarifa ni navzgor omejena in jasno vse na račun družbe, ki je v stečaju. Tako da vse, kar je še ostalo popapcajo stečajni upravitelji, odvetniki in ostali birokrati. Največje stečaje delajo eni in isti, ker se tako dogovorijo že na sodišču in končni plen potem razdelijo. Lepo kajne?

  6. Odličen članek. Zajema vse bistveno.
    So rak rana naše družbe, ki nam že vsa ta leta pije kri in nas poneumlja. Upam, da jih po naslednjih volitvah nikoli več ne bomo videli v Slovenskem političnem prostoru.

  7. Neoliberalizem ni nobena psovka, ampak čisto normalna oznaka za ekonomiste te “šole”. Če ste zaradi tega pač prenapeti, je to povsem vaš problem. Po tej krizi ste lahko še srečni, da vas ljudje tako lepo etiketirajo.

    Noben ekonomist ni do zdaj še prepričljivo ovrgel te oznake. Neoliberalizem je “neo” preprosto zato, ker ga na zahodu, od kjer izhaja, ni bilo vsaj 4 desetletja od začetka velike gospodarske krize, pa vse do konca 70tih let prejšnjega stoletja. To je tudi nekaj kar neoliberalci perfektno dobro veste, a se fino “pravite budale”.

    Sam napovedujem pokop temu gibanju. Kajti takšen fjakarski in enodimenzionalen pristop je za tako kompleksen svet (najbrž se strinjamo, da je svet iz dneva v dan bolj zapleten in ne obratno) katastrofa, kar danes zelo dobro vemo. Neoliberalizem ne mara inter-disciplinarnosti, kar je v današnjih časih živa norost. Ne mara intelektualcev, ki razmišljajo drugače, oziroma nikogar ki razmišlja drugače in jih, oziroma nas, označuje kot “neuporabno” inteligenco, ali pa kar za bedake. Perfektno dobro se tudi ve, da je neoliberalizmu, ne morem uporabiti drugega izraza, blizu fašistoiden način sprejemanja odločitev, po postoku “hitre linije”. To je recept za katastrofo in sprejemanje slabih odločitev, ter tudi prekleto neodgovorno.

    Pametne vlade širom sveta, ki so vsaj malo demokratično odzivne, bodo to “šolo” sčasoma zavrgle, tako da bo potem lahko nekega dne morda postala kar neo-neoliberalna šola.

  8. Zdi se mi, da imata debati o TEŠ6 in neoliberalizmu precej skupnega. Veliko jajcanja in praktično nikakršnega uporabnega protipredloga. Tako, kot se šoštanjski žolč preliva že mesece, a še danes nimamo pojma kakšne elektrarne potrebujemo, da v naslednjih desetletjih ne bomo ostali brez 24/7 štroma…tako je libertarna ideja (če seveda govorimo o isti stvari, ko omenjamo neoliberalizem!) postala hvaležna jebena stranka praktično vseh družbenih inženiringov…brez enega samega kontrapredloga…eee…vsaj takega, ki bi lastne ideje lahko tudi sam financiral…

    Ne morem se znebiti občutka, da v javnosti prevladuje mnenje, da je na mizi precej rešitev, le ti, ki odločajo se ne zmorejo dogovoriti, sam pa sem prepričan, da so realne opcije izredno limitirane…v obeh primerih.

  9. novice pravijo, da so blizu bankrota tudi tajkuni mimo F21. kaj pa sedaj? ups, ekonomist je naredil svojo nalogo silno šlampasto, pojava ni vzel v celoti zato je narejena analiza, ki ima ideološki bias (sistematično napako), zaključki s temu primerno namesto strokovni, politično ideološko manipulativni, profesor je pozabil na denacionalizacijo v naravi, ki je kriminalna podlaga za tajkunizacijo (in vrnitev v fevdalizem, glede na edno desetino narave, ki smo jo vrnili državi Vatikan in avtoritarni organizaciji RKC, ki hodi vzporedno z demokracjo?).
    hm, sedi nezadostno. drugič naštudirati gradivo v celoti in ne le parcialno. vatli so zato, da so za vse enaki.

  10. Kontrapredlogov je veliko in veliko smiselnih. Kar se tiče TEŠ 6, bi zadostoval že bežen pogled v tujino, lahko v sosednjo Avstrijo, ali pa še bolj na sever kamor se naša “leva” elita menda tako rada obrača. Nikjer jim na kraj pameti ne pade kaj podobnega, raje gradijo bio-sežigalnice, ali pa magari isti denar vložijo v jedrsko energijo, le naši energo-bedaki so ostali v 19. stoletju.

  11. Kar se tiče TEŠ6-wise debate, toplo priporočam v branje članek dr. Rafka Mihaliča v Sobotni prilogi… Hm, je bio-sežigalnica smiseln kontrapredlog TEŠ6?! Nuklearka je druga zgodba, če odmislim dvome v realnost izgradnje zaradi javnega mnenja in sosedov, predvsem Avstrijcev in pozabim na časovno premico (TEŠ6 čez 5 let, NUK2 čez 20 let cca)…

    Čakam še nekoga s (smiselnim) kontrapredlogom libertarni ideji, ki je pravzaprav gibalo osnovnega prispevka…

%d bloggers like this: