Izgubljeno leto – Kaj bi šele bilo, če bi bila vlada »uspešna«

Komentar je v originalu objavljen v Dnevnikovem Objektivu.

Vedno je zabavno opazovati, kako sproščeno in poproščeno politiki ex post ocenjujejo uresničevanje njihovih obljub v praksi. Spomnim se, kako sem se zabaval leta 2007, ko sem bil mentor pri diplomi na naši fakulteti, ki je obravnavala uresničevanje Lizbonske strategije v Sloveniji in v okviru tega tudi vladno uresničevanje ukrepov strukturnih reform. Torej ukrepov, ki sem jih pomagal pripravljati in za katere sem natanko vedel, kaj je njihov namen in za katere je bil narejen natančen seznam zakonodaje, ki jo je treba spremeniti in natančna časovnica teh sprememb po posameznih ministrstvih.

In potem se je sredi leta 2007 premier Janez Janša odločil, da je treba pogledati, kaj je bilo od zapisanega narejeno. Vestni državni uradniki so šli čez obsežen seznam ukrepov in potrebnih zakonodajnih ukrepov ter preprosto, vendar pedantno delali kljukice pri postavkah, kjer so bile narejene kakšne spremembe. Ni jih zanimala vsebina sprememb, pač pa ali je prišlo do kakršnekoli spremembe v zakonih in podzakonskih aktih. Denimo, vladni okvir strukturnih reform je zahteval obsežne spremembe v zakonu o delovnih razmerjih z namenom fleksibilizacije trga dela, dejansko pa je bil narejen le droben kozmetični popravek v noveli zakona. Ampak vestni uradniki so seveda pedantno naredili kljukico. In ko so nato v službi za razvoj sešteli kljukice, so ugotovili, da je vlada že sredi leta 2007 (leto in pol po sprejemu okvirja reform na vladi) uresničila kar 67% (dve tretjini) vseh predvidenih ukrepov za izvedbo strukturnih reform.

Nekako enako podobno sem se zabaval, ko sem za potrebe tega komentarja prebiral dokument z naslovom »Odgovornost za spremembe – Alternativni vladni program Socialnih demokratov 2008 – 2012, Pregled uresničevanja I«. Uvod v dokument pravi, da je ta »pregled izvajanja Alternativnega vladnega programa Socialnih demokratov 2008 – 2012 naša prva bilanca skoraj leto dni po prevzemu odgovornosti za državo. Ta pregled naj vam služi kot pripomoček na 3. konferenci stranke z naslovom »Slovenija močnejša iz krize« in za vsakdanji pogovor z ljudmi.« In še več, uvod samozavestno trdi naslednje: »Ostali smo zvesti samim sebi in spremembam, za katere smo 21. septembra 2008 z zaupanjem ljudi zmagali na volitvah«.

No, pa poglejmo, kaj so naši vrli socialni demokrati (SD) v tem letu vladanja uresničili. Če bi uporabili enako metodologijo kot Janševa vlada pri štetju uspehov, bi bil izkupiček te vlade – hm, recimo temu – precej klavrn. Od 374 ukrepov, ki so si jih v SD zadali, so jih »odkljukali« le 30. To pomeni, da so bili v SD natanko 8,02–odstotno uspešni pri uresničevanju svojih obljub. Hja, to je nekako v skladu s tem, kar smo lahko videli v tem zadnjem letu pri tej vladi. Klavrno. Si predstavljate, da bi SD namesto države vodili podjetje in da bi po prvem letu uresničevanja strateškega poslovnega načrta uresničili le 8% plana?! Temu podjetju ne bi šlo prav dobro, mar ne?

Toliko o formalni plati. Zdaj pa poglejmo, kaj se skriva za nekaj najbolj zanimivimi ukrepi, ki so jih SD odkljukali kot uresničene. Navedel bom nekaj bolj zabavnih primerov.

  • Sklop 1.10 – Razvojno sodelovanje: Ukrep 60 – Slovenska podjetja in posamezniki se še pogosteje pojavljajo v vlogi tujih investitorjev in svetovalcev po svetu. Kljukica.
  •  Sklop 2 – Varovanje narave in okolja ter načrten razvoj prostora za učinkovito infrastrukturo: Ukrep 83 – Hitri prehod v družbo, ki reciklira in z nizkimi izpusti toplogrednih plinov. Kljukica. Obrazložitev ukrepa – ustanovljena agencija za podnebne spremembe. Ta agencija se nato pojavi še pri štirih drugih ukrepih kot njihova uresničitev v praksi.
  • ….
  • Sklop 2.4 – EU, ZDA, Rusija, Kitajska: Ukrep 359 – Na bilateralni ravni bomo negovali in poglabljali odnose z vsemi članicami EU. Kljukica. Ukrep 360 – Zavzemali se bomo za nadaljnji razvoj in poglobitev transatlantskih odnosov, ki bodo temeljili na skupnih interesih in vrednotah ter na upoštevanju mednarodnega prava. Kljukica. Obrazložitev obeh ukrepov – Vlada v popolnosti in na vseh političnih ravneh izvaja ti točki. Zanimivo, a ne? No, zanimivo je tudi, da pri ukrepu 358 (Odločno naprezanje za čimprejšnjo ratifikacijo Lizbonske pogodbe) ni kljukice. Ali to pomeni, da se naša vlada glede ratifikacije Lizbonske pogodbe ni naprezala? Ali pa je samo umanjkalo njene pregovorne odločnosti pri tem naprezanju?

Hja, in tako približno izgleda celoten dokument na 49 straneh. Če vas zanima gospodarstvo, prav veliko kljukic ne boste našli. Vključno z lovstvom, podnebnimi spremembami, energetsko politiko, tehnologijo, prometom, informacijsko družbo, javnim sektorjem, davki in trgom dela sem naštel 12 kljukic med 175 predvidenimi ukrepi. Natanko 6,85–odstotna uspešnost. Pri tem je 3 kljukice najti v sklopu o odgovornih javnih financah, in sicer glede uvedbe »potrošnega javnofinančnega pravila«, glede »košarice prilagodljivih programskih odhodkov« ter glede »upravljanja javnih odhodkov in oblikovanja proračunov, ki bodo skladni z načeli k ciljem usmerjenega proračuna«. Gre za načeloma zelo pomemben premik v oblikovanju proračuna. Vendar pa nimam občlutka, da so ti ukrepi kakorkoli doprinesli k racionalnejši strukturi ter nižjim odhodkom proračuna za naslednje leto.

Dejansko so edini pozitivni ukrepi, ki jih je v tem pregledu uresničevanja alternativnega programa SD na področju gospodarstva mogoče vzeti kot resnično pozitivne, le nekaj tistih, ki so se v tem pregledu znašli povsem slučajno. Nehote. Niso bili načrtovani. In to so ukrepi, v katere nas je v letošnjem letu prisilil OECD. Gre za ustanovitev agencije za centralno upravljanje državnih naložb in za preoblikovanje Kad in Sod.

Glede davčnega področja je sedanja vlada precej zadržana. Kljub temu pa obstaja  med njenimi ukrepi 7 ukrepov na področju »konkurenčno davčno okolje za razvoj in pravično delitev«. Od teh 7 ukrepov je le en »uresničen«, in sicer Ukrep 23 – Ustanovitev »fiskalnega sodišča«, kjer kot uresničitev navajajo »ustanovljen fiskalni svet«. Zanimivo. Nisem vedel, da novela zakona o javnih financah fiskalnemu svetu daje tudi pooblastila sodišča, prav tako nisem zasledil, da bi bil med člani fiskalnega sveta tudi kak sodnik.

No, pri bolj konkretnih ukrepih z davčnega področja je zgodba še bolj zabavna. Pri ukrepu 17 (Popravki dohodninske zakonodaje za izboljšanje položaja najnižjih dohodkovnih skupin zavezancev) piše »ukrep UMAKNJEN«. Pri ukrepu 18 (Popravek splošne davčne olajšave) piše »ukrep je bil proučen, vendar NI BIL PREDLAGAN«. Pri ukrepu 19 (Uvajanje dodatnih stimulativnih davčnih ukrepov za reinvestiranje kapitalskih dobičkov in poslovnih dobičkov podjetij) piše »ukrep NI PRIMEREN za nadaljnjo obravnavo«. In tako naprej.

Poglejmo še trg dela. Tukaj obstajata celo dva vsebinska sklopa. Sklop 1.5 se imenuje »Rast zaposlenosti kot pogoj vzdržne gospodarske rasti«, v njem je 11 ukrepov. Med temu ukrepi je kot uresničen naveden samo ukrep 25 (Zmanjševanje brezposelnosti in neprostovoljne neaktivnosti), kjer v obrazložitvi piše, da so se sredstva za aktivno politiko zaposlovanja povečala s 33 na 109 mio EUR. Da je to izključna posledica gospodarske krize, ne piše. Sklop 1.6 se imenuje »Krepitev trga dela ob zagotavljanju prožne varnosti«. Toda med sedmimi naštetimi ukrepi se z uvajanjem prožne varnosti po danskem zgledu ne ukvarja niti eden. Razen če med ukrepe prožne varnosti štejete ukrepe za »odpravo demokratičnega primanjkljaja na trgu dela« ali ukrepe, ki bodo »poostrili inšpekcijske kontrole, terjali dosledno spoštovanje določil o minimalni plači in delovnem času«.

In tako naprej na ostalih področjih. En sam nič, ena sama praznina, skrita za nabuhlimi naslovi. In ko sem tako pregledoval te ukrepe, me je minila volja, da bi predlagal kaj konstruktivnega, kar bi lahko spodbudilo slovensko gospodarstvo v 2010. Ker tega v vladi itak ne bi razumeli. Ali pa bi rekli, da je to že itak zajeto v ukrepu xy, ki dejansko vsebinsko sicer ureja nekaj čisto tretjega, nato pa bi mu dali enako težo kot denimo »poglabljanju odnosov z vsemi članicami EU« ali »poglobitvi transatlantskih odnosov«. Za to vlado so vsi ukrepi enakovredni. Vsi so enako prioritetni. Vlada je indiferentna med tem ali imamo dva inštruktorja v Afganistanu ter tem ali sprostimo finančni krč za gospodarstvo  ali da uvedemo prožno varnost na trg dela. Kar samo pomeni, da ta vlada nima ne pilota in ne kompasa, posadka pa itak čaka s padali na hrbtu, da čimprej izskoči. Nima smisla od nje karkoli pričakovati.

V bistvu je še sreča, da je ta vlada tako nesposobna in samo 8-odstotno uspešna pri uresničevanju svojih obljub. Si predstavljate katastrofo, ki bi jo naredila, če bi bila bolj »uspešna«?! Čas je, dragi sodržavljani, da izgubite iluzije in se popolnoma naslonite samo na lastne sile.

3 responses

  1. “Čas je, dragi sodržavljani, da izgubite iluzije in se popolnoma naslonite samo na lastne sile.”

    Končno res dober predlog!!!

  2. “ki bodo temeljili na skupnih interesih in vrednotah ter na upoštevanju mednarodnega prava”…

    Aha, kako se je fajn sklicevati na mednarodno pravo, ko imaš opravka z močnejšimi od sebe. Sicer pa ne…

  3. sklop 2, ukrep 83? bože mili. pa to je podobno tistemu, z zakonsko določenimi roki in praznimi papirji, ki prispejo namesto podpisane pritožbe (gostišče Jasna, poslušam na poti, po nesreči vključena poročila nacionalnega radia.. )

    drugače pa mi res ni jasno, da se v enem leti niso naučili lekcije, ki jo je meni v samostojni državi najljubši minister (Žiga Turk, je ta model – saj veste “sonce, razum in srce”) vzel že na prvem pogovoru z novinarji (takrat še pravovernega) Dela. Vlada je v celoti uresničila 10%, pri 50% drugih nalog je uspešnost nekje na pol,.. naslov pa vlada uresničila le 10%,.. naslednji dan izjavi Turk, vlada je že izjemno uspešno načela 95% najtežjih nalog,..vrli novinar pa . vlada je 95% uspešno (procent gor ali dol, se ne spomnim),.. A ti pahorjevi kljukci še tega ne obvladajo ali so resnično kljukci?

%d bloggers like this: