Minister Križanič, pojdite domov!

Komentar je v originalu objavljen v Financah.
Jože P. Damijan, Sašo Polanec

Včasih se zdi, da nižje pa res več ne more pasti. Naš minister za finance namreč. Po mnenju širše in strokovne javnosti najslabši finančni minister v slovenski novejši zgodovini. Prejšnji četrtek pa smo bili priča dogodku, ki kaže, da so strokovni in etični standardi našega ministra za finance vendarle lahko še nižji od njegovega lastnega zadnjega negativnega rekorda. Minister Franci Križanič si je uradno vzel diskrecijsko pravico, da v roku enega leta po prevzemu mandata z najvišje uradniške funkcije odstavi Stanislavo Zadravec Caprirolo, direktorico direktorata za zakladništvo. Brez obrazložitve.

Odziv stroke je bil zaprepaden. Nekdanji minister za finance Dušan Mramor je za Delo povedal, da ga ta poteza Križaniča »izjemno preseneča« in da bo to »velika izguba za državo«. Kolega Mojmir Mrak pa je bil še bolj oster: »Razrešili so eno najbolj kompetentnih strokovnjakinj na ministrstvu za finance in obstaja upravičen sum, da so to storili zaradi zadev, ki jih je opravljala na povsem drugi funkciji, v vlogi predsednice NS NLB. Če je tako, je to povsem nesprejemljivo za neko normalno državo«.

Caprirolova, ki velja za največjo strokovnjakinjo za zakladništvo pri nas, ki je bila odgovorna za izdajo tudi zadnje emisije državnih obveznic in ki je to strokovno delo opravljala pod petimi finančnimi ministri ne glede na njihovo politično barvo, je bila po enotnem mnenju odstavljena in degradirana zaradi svoje neposlušnosti finančnemu ministru v njeni vlogi kot predsednice nadzornega sveta NLB. Nikakršna skrivnost ni, da se je finančni minister nad predsednico nadzornega sveta NLB znesel zaradi tega, ker večkrat ni hotela slediti navodilom ministra glede imenovanja predsednika in članov uprave NLB – od Aljoše Tomaža, Cirila Dragonje do Mateja Narata. Dokončno se je zalomilo prav pri zadnjem, ko Caprirolova ni privolila v Križaničev diktat, da bi v upravo pomagala imenovati bivšega člana uprave Mateja Narata. Spomnimo se, Narat je bil glavni akter pri odobravanju slabo zavarovanih »tajkunskih kreditov« in je de facto najbolj odgovoren za številne poslovne napake, ki jih je v preteklem mandatu naredila NLB.

S svojimi potezami je Caprirolova torej ravnala odgovorno in v skladu z zasledovanjem cilja lastnikov banke (nas davkoplačevalcev), ki naj bi bil čim večja vrednost podjetja. Obenem se je z bivšimi člani uprave dogovorila za odpravnine, ki so bistveno nižje od tistih, ki so bile dogovorjene v  individualnih pogodbah. Glavna nadzornica je torej svojo vlogo opravila dobro in si zasluži pohvalo, verjetno pa bi jo lahko postavili za zgled vsem našim nadzornikom zaradi njene neodvisnosti v ravnanju. Caprirolova je namreč ravnala tako, kot velevata naš ZGD in Kodeks upravljanja javnih delniških družb – neodvisno od navodil lastnika ter v skladu s cilji družbe in skladno z merili skrbnosti vestnega in poštenega gospodarstvenika. Kodeks upravljanja je glede tega nedvoumen: »Posamezni član nadzornega sveta naj pri svojem delu ne bo vezan na mnenja ali navodila tistih, ki so ga izvolili, predlagali oz. imenovali, temveč naj za opravljanje svoje funkcije prevzema polno osebno odgovornost« (Kodeks, 2007, tč. 3.1.4). Prav zaradi tega nadzorniki za svoje ravnanje v nadzornih svetih tudi odškodninsko odgovarjajo.

Je mar mogoče, da minister Križanič ne pozna slovenske zakonodaje in kodeksa na področju korporacijskega upravljanja? Ta sta tako v Sloveniji kot v državah OECD povsem nedvoumna: funkciji lastništva in upravljanja sta ločeni. Vloga lastnikov z vidika upravljanja se konča v trenutku, ko lastniki na skupščini izberejo nadzornike. Razrešitev uprave, izbira nove uprave ter sproten nadzor nad poslovanjem podjetja so absolutno v domeni nadzornikov. Lastniki v teh postopkih nimajo nikakršne vloge, nadzorniki pa pri svojem ravnanju izrecno niso vezani na mnenja in navodila lastnika, ampak so dolžni delati izključno v interesu družbe, ki jo nadzirajo.

Kakršnekoli intervencije ali pritiski s strani lastnikov bodisi na člane uprav ali nadzornega sveta so tako povsem nedopustne in v nasprotju z veljavnim kodeksom upravljanja. Sploh pa so te intervencije nedopustne, kot smo pisali pred dvema tednoma, kadar jih izvajajo ministri ali drugi javni funkcionarji, ki za to nimajo nobene ne formalnopravne ne moralne podlage. V tem primeru ne gre več zgolj za nedopustno in nedostojno vmešavanje v upravljanje gospodarskih družb s strani lastnika, ampak gre za nedopustne politično motivirane pritiske na organe vodenja in nadzora družb. Torej za to, kar letošnje poročilo OECD o korporativnem upravljanju v Sloveniji prav na primeru NLB (takrat je šlo, prav tako pod taktirko finančnega ministra, za politično imenovanje Draška Veselinoviča na čelo NLB) močno kritizira in zaradi česar je Slovenija dobila rumen karton v pogajanjih za vstop v OECD.

Podobno problematično kot imenovanje člana neke politične stranke oziroma izvoljenega poslanca na listi neke koalicijske stranke za člana uprave pa je tudi imenovanje državnih ali paradržavnih uradnikov v nadzorne svete podjetij v državni lasti. Minister Križanič je svoj prvi faux pas naredil že z nedostojnim imenovanjem Caprirolove v nadzorni svet NLB. Caprirolova je s svojim kasnejšim delovanjem v nadzornem svetu NLB sicer izpričala svojo neodvisnost, strokovnost ter vestnost dobrega gospodarstvenika, toda to ne opravičuje dejstva, da je v nadzornem svetu NLB kot državne uradnice sploh ne bi smelo biti. Odgovornost za to seveda nosi minister Križanič, ki jo je tja predlagal.

Dokler je minister Križanič v slabem letu svojega mandata samo klatil neumnosti, se je lahko javnost samo hahljala, strokovna javnost zgražala, njegovi podrejeni in predsednik vlade pa zavijali z očmi in se držali za glavo. Toda sedaj je minister Križanič prestopil Rubikon. Očitno je, da s svojim tokratnim ravnanjem izrecno prezira domačo zakonodajo in kodekse ravnanja. S tem pa ravna v nasprotju s svojo javno zaprisego, da bo spoštoval ustavni red in zakonodajo ter ravnal pošteno in po svoji vesti.

Zdaj je čas, da predsednik vlade odstavi ministra Križaniča. Če bo premier Borut Pahor tokrat prezrl Križaničevo dejanje, bo s tem dokončno izgubil zadnji košček osebne in politične kredibilnosti. Pahor je v svojih predvolilnih nastopih in po prevzemu vodenja vlade vedno in glasno zatrjeval, da se njegova vlada v poslovanje v podjetjih ne bo vmešavala in da ne bo toleriral, da bi ministri te vlade politično kadrovali ali vplivali na delo organov uprave in nadzora v podjetjih v državni lasti. Ob evidentnem drugačnem ravnanju njegovih ministrov se je do sedaj izgovarjal, da so posamezni ministri – morda – to počeli mimo njegove vednosti. Tokrat takšnega izgovora nima več – premier Pahor je sam aktivno sodeloval pri odstavitvi Caprirolove na seji vlade.

Odgovornost je s tem polno padla na predsednika vlade. Če premier Pahor tokrat ne bo odstavil Križaniča, s tem ne bo naredil samo velikanske škode praksi korporativnega upravljanja v Sloveniji in davkoplačevalcem, ampak bo predvsem naredil gromozansko škodo svojemu lastnemu ugledu in kredibilnosti kot politiku. Politikov, ki lažejo, volilci ne marajo.

8 responses

  1. Pravilen naslov bi bil: Pahor, pošlji Križaniča domov. Kajti očitno šef ne zna presoditi, da je njegov podrejeni nesposoben. Ali pa, kar je še slabše, Pahorja nekdo drži v šahu, da se Križaniča ne sme znebiti. To bi lahko sklepali tudi po tem, da je kljub Pahorjevi prepovedi pri sebi zaposlil udbovca Isajloviča.

  2. Tole s Capirolovo je res en velik zaj**. In prav elegantno kontra gesto je gospa naredila s tem, da je odstopila tudi kot nadzornica v NLB.

    Ampak jezik, ki ga uporabljata JPD in S.Polanec, je pa… no, bombastično rumene barve, torej čisto primeren za objavo v mediju, kjer sta avtorja našla mesto za objavo svojih genialnih misli.

    Torej, Križanič da že kar prezira zakonodajo 🙂 In Pahor, oh ta ubogi Pahor. Najprej lahko ugotovimo, da je do sedaj izgubil že kar vso kredibilnost, razen zadnjega koščka (tale Pahor je taka, primerna tarča za napade, a ne, se ne zna najbolje braniti…tak dober punching bag, bi rekli, ne?). Torej sta mu mladeniča kdaj priznavala kredibilnost, če jo je sedaj skoraj vso izgubil? Lepo slišati. No, še zadnji, ampak prav “zadnji košček osebne in politične kredibilnosti” pa bo Pahor izgubil, če ne bo takoj, pri tej priči, danes zjutraj ob 06:00, namesto da bi šel na fitness, odstavil Križaniča.

    Toda, hkrati bo, če bo izgubil še ta zadnji, miniaturni košček kredibilnosti, “naredil gromozansko škodo svojemu lastnemu ugledu in kredibilnosti kot politiku”. Se pravi, že izguba majhnega koščka kredibilnosti pripomore h gromozanski škodi svojega (in povrhu še lastnega, kot da gre za dve različni stvari) ugleda? Hkrati pa izguba majhnega koščka kredibilnosti naredi gromozansko škodo tej isti kredibilnosti?

    JPD in SP, gostobesednost, dodajanje istopomenskih besed in visokoleteče fraze, pa kakšna tujka na vsake tri stavke…To nekako ni več dovolj, da bi bila prepričljiva. Pa, kako sta se sedaj odločila? Se načelno glede večine stvari strinjata s dr. Mramorjem in dr. Mrakom ali ne? Ali pa jih bosta raztrgala kot kakšna šarlatana, ko bosta dosti bolj ugledna profesorja od vaju naslednjič spet zagovarjala drugačno mnenje (npr. glede koristnosti gradualizma v obdobju 1991-2006) od vaju? Ko pa se enkrat slučajno strinjate, pa se nič kaj ne obotavljata pri citiranju njunih mnenj? Takrat je pa kar ugodno izkoristiti težo njunih besed, kajne?

  3. Meni se zdi, da je najbolj tragično to, da se ob to zamenjavo ne bo resno obreknila nobena opozicijska stranka. G. Caprirolo je očitno nestrankarska oseba in zato njena usoda ne zanima nobene stranke.

    Osebno poznam primer človeka, ki so bil direktor v času komunizma. Eden redkih, ki ni bil član partije. Bil je toliko stokoven, da so mu komunisti pogledali skozi prste. Dve leti po padcu komunizma so ga zamenjali z LDSovcem. Strokovnost gor ali dol.

    Slovenija je najhujši primer partitokracije, morda celo hujše kod tiste pred letom1990!

  4. Niti opozicijska niti pozicijska, očitno. Se mi pa zdi, da itak samo kakšnih 10 ljudi v državi (izven ministrstva samega) ve, kaj je gospa počela na svojem delovnem mestu, od teh desetih pa samo kakih 5 zna oceniti, ali je bila pri tem zelo strokovna, povprečno strokovna, nestrokovna ali čista amaterka.

  5. V skladu s pocetjem ministra bi bil azurni naslov –
    FK – od=bi, a kaj, to Vojko ne bo spustil skozi svoj filter, hehe:))))

    Inicialke imena same po sebi dajejo moznost parodije, a so bolj primerni za kaksno rolanje po sceni, ne za Razglede, hehe.

    pygmalion, zalostno, a zelo resnicno!

  6. Primož, ja ima logike…dokler v vašo formulo ne vstavim ministra Križaniča. Če ga štejem med pet posvečenih, minister Zadravčevo ne samo zadrži ob primopredaji, pač pa ji ponudi mesto nadzornice v NLB. Predpostavljam, da je ni predlagal, ker je čista amaterka…in če ni, jo valjda ni zdaj odstavil, ker je zelo strokovna. Dodajte še kakšen kriterij pa bo…

  7. DS, mislim da gre za nesporazum? Jasno da se strinjam, da je velika neumnost, da je Križanič odstavil Caprirolijevo.
    Zmotila me je bombastičnost teksta.

%d bloggers like this: