Strateški izzivi slovenskih zavarovalnic

Komentar je v originalu objavljen v Financah.

V obdobju po letu 2002, po liberalizaciji trga finančnih storitev in še posebej po vstopu v EU, je bilo precej negotovosti glede uspešnosti slovenskih zavarovalnic v zaostreni mednarodni konkurenci. Raziskava Franja Štiblarja iz EIPF iz leta 2003 je napovedala, da se bo »delež tujcev v zavarovalništvu Slovenije s sedanjih pet odstotkov (leta 2000) povečeval proti tretjini ali celo polovici«. Danes je mogoče reči, da je bila ta napoved povsem zgrešena in da so se – za razliko od bank – domače zavarovalnice odrezale precej bolje in uspele ne samo ohraniti svoje tržne deleže na lokalnem, slovenskem trgu, ampak se tudi relativno uspešno širiti na tujih trgih.

Levji delež teh zaslug gre – kljub državnemu lastništvu – Zavarovalnici Triglav, ki je do leta 2008 glede na leto 2002 povečala svoj tržni delež (merjen z bruto zavarovalno premijo) iz 42,7% na 43,1%. Prek prevzemov in in odpiranja lastnih podružnic je od leta 2004 povečala svojo prisotnost s treh na devet regionalnih trgov, pri čemer je svoj tržni delež na področju jugovzhodne Evrope povečala na 14%. V obdobju 2004-2008 je Triglav povečal bruto zavarovalne premije za dobrih 60%. Za Triglav je po nastopu nove uprave na čelu z Andrejem Kocičem leta 2005 značilna korenita reorganizacija družbe s konsolidacijo poslovanja posameznih družb in centralizacijo vseh zalednih poslovnih funkcij. Glavni del reorganizacije družbe se je začel leta 2007 s centralizacijo odločanja in hkratno modernizacijo poslovnih procesov z namenom združitve v v enovit sistem vodenja poslovnih procesov in informacijske podpore. Ključno vlogo pri centralizaciji vodenja, modernizaciji poslovnih procesov in pri širitvenih aktivnostih v tujini naj bi po mnenju poznavalcev trga odigral pomočnik predsednika uprave Mišo Dubljevič. Za rast poslovanja Triglava je bila ključna posodobitev in širitev produktnega asortimana, tudi na področje zdravstvenih, hipotekarnih življenjskih in investicijskih zavarovanj, s čimer je Triglav zapolnil vse tržne niše in uspešno obranil svoj tržni delež.

Nekoč druga največja zavarovalnica Vzajemna, ki je specializirana na dopolnilna zdravstvena zavarovanja, je izgubila dve mesti in padla na četrto mesto po tržnem deležu. Kljub številnim poskusom spornih poslovnih potez in nelojalne konkurence v preteklih letih, je domača konkurenca nespecializiranih zavarovalnic z novimi zavarovalnimi produkti na področju dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja učinkovito spodjedala njen tržni delež, ki se je od leta 2003 do 2007 zmanjšal iz 19% na vsega 12%. Kljub temu Vzajemna ostaja večinski ponudnik na tem trgu z okrog 900 tisoč zavarovanci, medtem ko jih ima Triglav okrog 190 tisoč.

Danes druga največja domača zavarovalnica Adriatic Slovenica (AS), ki je nastala leta 2005 z združitvijo četrte in pete največje domače zavarovalnice, je po letu 2004 nekoliko zmanjšala tržni delež. Njun ločeni delež tržni delež je leta 2004 znašal 14% (Adriatic 9%, Slovenica 5%), se nato do leta 2006 zmanjšal na 13% ter se do leta 2008 spet povečal na 13,6%. AS je po letu 2007 izvedel obsežno konsolidacijo poslovanja obeh družb in centralizacijo poslovnih procesov, vse zavarovalne aktivnosti so centralno vodene iz Kopra. Tudi AS je leta 2008 začel s širitvijo na trge jugovzhodne Evrope, pri čemer je odprl hčerinsko družbo v Beogradu, ki je začela poslovati septembra 2008.

Tretja največja zavarovalnica na našem trgu ostaja Zavarovalnica Maribor (ZM), ki ji je po letu 2004 uspelo celo povečati tržni delež iz 12,1% na 12,4% v letu 2007. Na petem mestu ostaja KAD s stabilnim tržnim deležem okrog 6,3%, seveda po zaslugi specializacije na področju dopolnilnih pokojninskih zavarovanj. Na šestem mestu je Tilia, ki je svoj tržni delež od leta 2004 do 2008 popravila s 3% na 3,4%.

Ostale zavarovalnice, če odštejemo KAD pri pokojninskih zavarovanjih, so relativno majhne, z manj kot 2-odstotnim tržnim deležem. Največji zavarovalnici v tujem lastništvu – Generali in Grawe – sta relativno nepomembni, vsaka z okrog 2-odstotnim tržnim deležem. Njuna tržna delež se po letu 2004 nista povečala kljub močnemu kapitalskemu zaledju, kar kaže na vitalnost domačih zavarovalnic in njihovo sposobnost prilagajanja konkurenčnim pogojem. Je pa pomembna njuna vloga predvsem pri življenjskih zavarovanjih (Grawe 4%, Generali 2,6% v 2007), kjer pa jih domača specializirana konkurenta KD Življenje (9,4%) in NLB Vita (5,8%) vseeno precej prekašata.

Ključen za ohranitev tržnih deležev domačih zavarovalnic po letu 2002 je bil predvsem njihov fokus na posodobitev in razširitev asortimana zavarovalniških produktov na področje življenjskega in zdravstvenega zavarovanja ter notranja konsolidacija in reorganizacija poslovnih procesov. K temu je bistveno pripomogel strah pred že prisotno tujo konkurenco in strah pred možnim vstopom močnega tujega strateškega lastnika v Triglav.

Seveda pa zgolj ohranitev tržnih deležev pred tujo konkurenco ne more biti ključni izziv naših zavarovalnic v bodoče. Pomembna bo predvsem ambicioznost glede širjenja na tuje trge. Pri tem jim lahko letos in prihodnje leto precej pomaga sedanja finančna kriza, ki je precej oslabila tudi tako velike evropske in globalne zavarovalnice kot sta Allianz in AIG, predvsem pa manjše igralce v regiji. V naslednjih dveh letih se domačim kapitalsko močnejšim zavarovalnicam tako ponuja odlična priložnost za nakup oslabelih manjših zavarovalnic v regiji in za povečanje tržnih deležev na ključnih tujih trgih z večjo tržno aktivnostjo.

Tisto, kar so zamudile domače banke pri širjenju na tuje trge, lahko učinkovito nadomestijo naše zavarovalnice. Zaenkrat sta to predvsem Triglav in delno AS. Ključna pri tem pa bo predvsem lastniška stabilnost in kontinuiteta v poslovni politiki Triglava kot zavarovalnice z največjim tovrstnim potencialom. Državno vmešavanje v upravljanje Triglava prek predčasnih rokohitrskih zamenjav uprave bi utegnilo destabilizirati njeno poslovanje in močno ogroziti njen srednjeročni strateški potencial.

2 responses

  1. Pogled na Zavarovalnico Triglav je možen z večih zornih kotov. Več ali manj se nanjo gleda kot na (kot recimo NLB ) “starega” velikana, ki ga samo furaš naprej, pa je. Vsi posli so že utečeni, vsa pravila postavljena.

    Resnica pa je taka, da je ta stari velikan poln starih navad in razvad in zastarelih načinov, ki imajo kontra učinek (“stara navada – železna srajca”) – in na tem področju so v zavarovalnici Triglav zadnja leta naredili veliko. Iz nekdaj okornega, počasnega, nejevoljnega aparata se spreminja v svežo, prilagodljivo, aktivno družbo. Potovanje še zdaleč ni zaključno. Gre pa jim dobro.

    Več takih podjetih pri nas…

%d bloggers like this: