Žižek ima prav

Težko se je v tem konkretnem primeru ne strinjati s Slavojem Žižkom. Jezno brcanje po finančnem načrtu reševanja finančnih institucij v želji, da ta “nepravičen” in “izkoriščevalski” kapitalizem propade, je podobno brezumnim akcijam ludistov iz 19. stoletja, ki so v intimnem strahu pred tehnološko revolucijo uničevali stroje. Z udrihanjem čez reševanje finančnega sistema, si uničujemo svoje lastno, zasebno življenje. Kajti jutri nam mora nekdo izplačati plačo, pojutrišnjem moramo plačati obrok kredita za stanovanje in avto, po-pojutrišnjem pa položnice za elektriko, ogrevanje, komunalo, kabelsko, internet ipd. Če pustimo propasti finančni sistem, v temelju ogrozimo naš lastni, zasebni materialni položaj. To bi bilo skrajno neodgovorno dejanje. Kot da bi šli zravnat z zemljo vso površino tega planeta, da bi nato lahko začeli znova, z ničle, in nato ponovno izumljali kolo, ogenj ipd.

Zato ima Žižek prav. Prav je, da smo jezni na sistem, ki je po domače “zaribal”, ker nacionalni regulatorji v ZDA niso sledili ali želeli slediti finančnim inovacijam finančnega sektorja v sebi lastnem pohlepu in ker je ameriški Fed po domače “zajebal” s prevelikim znižanjem obrestnih mer v letih 2002-2003 v želji, da bi pognal gospodarsko aktivnost po 9/11 2001. Prav je, da zahtevamo, da krivci za to plačajo kazen. In nujno je, da zahtevamo boljšo in bolj učinkovito regulacijo (finančnih) trgov, ki bo v bodoče bolj učinkovito odkrivala in preprečevala tovrstne finančne inovacije in prevare, vendar pa hkrati ne bo zadušila finančnih aktivnosti. Želimo živeti v boljšem, bolj varnem in bolj stabilnem svetu, vendar hkrati želimo imeti tudi možnost biti aktivni, biti inovativni in biti za to našo aktivnost in inovativnost tudi nagrajeni. Ker brez tega ni razvoja. In naše plače, štipendije in honorarji ne bodo več rasli. Kvečjemu v negativno smer.

Najslabši stvari, ki bi se ob sedanji globalni finančni krizi lahko zgodili, je, da bi na eni strani dopustili popolno sesutje finančnih sistemov, in s tem celotnega gospodarstva ter milijonov naših delovnih mest, na drugi strani pa bi dobili hiperreguliran finančni sistem bodisi kapitalističnega tipa iz 1970. let ali skrajno komunističnega tipa. Oba zadnja sistema sta prav zaradi hiper reguliranosti privedla do gospodarskih recesij v zahodnih državah oziroma celo propada socialističnih gospodarstev. Vemo, kako visoko ceno smo za to plačali.

Možna pa je še tretja slaba pot kot nadaljevanje te druge – vrnitev v avtarkijo in zapiranje pred trgovinskimi, investicijskimi in finančnimi tokovi med državami. To bi najbolj prizadelo prav manj razvite države, ki sta jim globalizacija in povpraševanje iz razvitih držav ter pritok kapitala in know-howa omogočila rast in razvoj v zadnjih dveh desetletjih. Tudi Sloveniji. Slovenija izvozi skoraj dve tretjini svojega outputa, če nam postopno zaprejo dostop do tujih trgov, bo kriza veliko hujša kot tista, ki je nastopila leta 1991. Takrat smo izgubili samo dostop do trgov nekdanje Jugoslavije, tretjine prodaj naših industrijskih podjetij, zaradi česar je BDP padel za 20%, industrijska proizvodnja za dobrih 30%, pridelali pa smo za dobrih 120 tisoč brezposelnih in približno polovico tega še predčasno upokojenih.

Ne, kar danes potrebujemo, je najprej stabilizacija razmer in nato skupno, globalno poiskati razumno rešitev, ki bo bolj učinkovito regulirala gospodarske aktivnosti tako znotraj nacionalnih okvirjev kot v globalnem okviru. Rešitve, ki bodo ponudile več varnosti tako nam kot zasebnim, fizičnim varčevalcem, investitorjem in potrošnikom kot tudi finančnim institucijam v njihovih medsebojnih interakcijah. Toda hkrati tudi rešitve, ki bodo ne samo omogočale delovanje gospodarstev, ampak jih tudi še naprej povezovale in ne izolirale.

Zahtevajmo radikalnejše spremembe, toda ne izgubimo glave. Bodimo razumni.

7 responses

  1. -“Žižek ima prav”, pravi JPD-
    – JPD zagovarja rešitev (finančnega) sistema,kakršna je pač na voljo, torej vodena od istih,ki so ga zavozili in znotraj v bistvu enakega sistema, v bistvu za vsako ceno –
    = Žižek in JPD imata prav, tako”levi” kot “desni” razumniki se strinjajo o usodni teži krize, o nuji hitre rešitve in celo o razumnem obnašanju plebsa, delavcev, državljanov v krizi:človek, ne jezi se, “ubogaj, a misli”.

    Ta silogizem se ne bi smel iziti, pa se morda bo; ne zato, ker bi se Žižek strinjal z Damjanom ali katerkoli filozof s katerimkoli ekonomistom; ampak zato, ker je neoliberalna/neokon politika in strategija, njihova doktrina “shock & awe”, ki jo širi tudi JPD, v realni realnosti še enkrat zmagala in bo še naprej odločilna, pa čeprav ne bodo več formalno na oblasti.

    pa še to

    “What makes one regard philosophers half mistrustfully and half mockingly is not that one again and again detects how innocent they are- how often and how easy they fall into error and go astray, in short their childishness and childlikeness- but that they display altogether insufficient honesty, while making a mighty and virtuous noise as soon as the problem of truthfulness is even remotely touched on. They pose as having discovered and attained their real opinions through the self-evolution of a cold, pure, divinely unperturbed dialectic (in contrast to the mystics of every rank, who are more honest and more stupid than they -these speak of “inspiration”): while what happens at bottom is that a prejudice, a notion, an “inspiration”, generally a desire of the heart sifted and made abstract, is defended by them with reasons sought after the event- they are one and all advocates who do not want to be regarded as such, and for the most part no better than cunning pleaders for their prejudices, which they baptize “truths”- and very far from possessing the courage of the conscience which admits this fact to itself, very far from possessing the good taste of the courage which publishes this fact, whether to warn a foe or a friend or out of high spirits and in order to mock itself. The tartuffery, as stiff as it is virtuous, of old Kant as he lures as along the dialectical bypaths which lead, more correctly, mislead, to his “categorical imperative”- this spectacle makes us smile, we who are fastidious and find no little amusement in observing the subtle tricks of old moralists and moral-preachers.”

  2. V kolikor je danes filozofija slišana v ekonomski vodah, potem sledeče:

    Sistem vrednot je treba spremeniti. kot prvo bi bi moral biti prihodnji moto: Ni važno, da si prvi, važno je, da si (zelo) dober.

    Zakaj? Se preveč ljudi se peha preko svojih meja, da dosežejo veličaven cilj. Kolateralna škoda (pri športnikih poškodbe, pri managerjih nižji pričakovana življenjska doba, pri vodenju podjetja odpuščanja in nizke plače, itd) je pač tako visoka, da k prvem mestu enostavno ni več smiselno stremeti. Primer lokostrelca, ki bi hipotetično hotel postati najboljši. V tarčo strelja toliko časa, da si zlomi lok ali roko ali uniči hrbet. namesto, da bi se, ko bi postal mojster v lokostrelstvu, pričel učiti mečevanja. Podobno je z managerji (recimo Istrabenzov Bavčar). Namesto, da bi – ko so postali veliki – pričeli ukvarjati z inovacijami, so kupovali delnice vse počez, da bi postali največji. Posledični so si polomili noge, ki jih danes rehabilitirajo tako, da prodajo blagovne znamke (in s tem delovna mesta).

  3. “Ta silogizem se ne bi smel iziti, pa se morda bo; ne zato, ker bi se Žižek strinjal z Damjanom ali katerkoli filozof s katerimkoli ekonomistom; ampak zato, ker je neoliberalna/neokon politika in strategija, njihova doktrina “shock & awe”, ki jo širi tudi JPD, v realni realnosti še enkrat zmagala in bo še naprej odločilna, pa čeprav ne bodo več formalno na oblasti”

    Ja, seveda. Kdo pa bo upravljal s tistimi 700 milijardami? Pa menda ja ne Main Street? Zanesljivo pa Wall Street, in najbolj verjetno ravno tisti, ki naj bi bili krivi vsega skupaj.

    Zadeva me spominja na tisti računalniški črv leta 2000. Takrat so ljudje zares dvigovali prihranke na bankah, ker naj bi jim menda črv vse požrl. Zgodilo pa se ni nič ( razen povečanja dobičkov, takrat zelo popularnih in v balonu živečih, dotcom podjetij).

    Pa še to. Prejšnji teden je ameriški Kongres soglasno podprl vojaški proračun. O tem mediji niso napisali niti stavka. Proračun je težak 612 milijard USD.

  4. “ubogaj, a misli”. Ubogaj, koga?
    Ali morda Lyndona Larouche-a?

    “Zaprite vse trge z derivativi, zdaj!” A kdo bo pristal na to in to izvedel? Tako je, če se prodaja megla; ko se megla dvigne, se vse razblini in ostane: 0, zero, nula, nič. Ti silni novci so nato vredni manj od toaletnega papirja … Vse transakcije z derivativi naj se razglasijo za nične in naj se brišejo iz knjig!

    Shut Down The Derivatives
    Markets To Save Civilization
    By John Hoefle
    10-12-8

    October 10, 2008 (LPAC)–“It is time to break the silence on derivatives,” Lyndon LaRouche said yesterday, after observing the carnage in the financial system and the pathetic response from the so-called regulators. “The true, hyperinflationary factor in the situation is the unregulated, insanely leveraged derivatives trade. This is what is killing us. This is the great crime of Alan Greenspan.”

    LaRouche described the derivatives market as a “hyperinflationary bomb, crushing the international financial system,” warning that “Until you just shut down the whole derivatives trade–wipe these gambling obligations off the books of the financial system–you are just kidding yourself.”
    “Unless and until you deal with this derivatives bubble, which cannot be bailed out, you are just kidding yourself,” he continued. “It is time for Hank Paulson to swallow the only real medicine: bankruptcy reorganization of the entire, dollar-based financial system. And the first step in any such bankruptcy reorganization would be the cancellation of these quadrillions of dollars in pure gambling obligations. Without such action, this planet is doomed to a horrible dark age, just like the dark age of the fourteenth century, that followed the collapse of the Lombard banking system.”

    Shut It Down
    The attempt to save the fictitious “values” and “profits” of the derivatives market is one of the prime drivers of the largest bailout attempt in history. We stress attempt, because the bailout is not working, and can not work–there isn’t enough money in the world to cover all these funny-money bets, and the efforts by the central banks to print that money, is fueling a hyperinflationary bomb which will wipe out not only the remnants of financial system, but also the governments, national economies and the means of existence for most of the world’s population.
    It is therefore essential that the bailout of the derivatives bubble be stopped, immediately. All derivatives trades should be declared null and void, and wiped off the books of the speculators. Any financial instrument containing a derivative should also be declared null and void, and wiped off the books. This unregulated, insanely leveraged casino should be shut down, and all claims arising from derivatives bets nullified, as if the bets had never occurred.
    There can be no compromise on this. Shut it down, and shut it down now. Your life, and the nation, depends upon it.
    http://larouchepac.com/news/2008/10/10/shut-down-derivatives-markets-save-civilization.html

    Mrtvo mačko je potrebno pokopati.

  5. ” Kajti jutri nam mora nekdo izplačati plačo, pojutrišnjem moramo plačati obrok kredita za stanovanje in avto, po-pojutrišnjem pa položnice za elektriko, ogrevanje, komunalo, kabelsko, internet ipd.” A zapišem ali že vsak vnaprej ve kako si to razlagam? Ja, točno tako, kot se sliši in prebere. Več ljudi, več ljudi, več ljudi,.. da bo nekdo vse to pšlačal, da bodo penzije,.. ker otroci so naše največje bogastvo (Tito) ali največji kapital (ki mora rasti, drugače ni kapital). Odzadaj se skriva množica, ki je čedalje večja, ki prinaša novo kvantiteto in zaradi nje, t.j. množičnosti na planet novo kvaliteto (uničenje življenskega prostora za sobivanje življenja in siljenje v, slabše od naravnih, tehnološke rešitve za zagotavljanje osnovne kvalitete preživetja in nadaljnjega razmnoževanja lastne populacije, ki bo tako rešila papirnate težave, ki po nelogiki stvari oživijo v t.i. krizo?)..
    Hecno a ne: “isto vide a razno tumače” in vsi imamo prav, da smo si na jasnem.

  6. ‘Rešitev’ je v totalni spremembi sistema, kar pa je, žal, nemogoče.

    http://en.wikipedia.org/wiki/Energy_Accounting je žal znanstvena fantastika, morda realno čez 100 let?

    Ne želim zveneti pridigarsko, a pogoltnost je greh, ki lahko pokoplje to civilizacijo (v civilizacijskem smislu). No, dejansko pa bodo ljudje pomirali od lakote, zgaranosti, otopelosti?

    Fatalizem mi sicer ni pogodu – a tudi z optimizmom in vero v kapitalistične evangelije verjetno ne pridem nikamor.

    Kaj pa, če cele nacije naenkrat razglasijo osebni, podjetniški in državni bankrot? Se lahko zgodi? Zdi se, da so Kitajci in Indijci kolikor tolikor varni … ‘Napredne zahodne civilizacije’ pa morajo narediti ne enega, pač pa za celo pot korakov nazaj?

    In, ja – teoretizirati in se prerekati, katere od kapitalističnih ekonomskih teorij so prave je morda, kot da bi alkoholik med zdravljenjem izbiral, ali bo pil viski, vino ali pivo.

%d bloggers like this: