Minimiziranje globalne panike, nato stabiliziranje

Povezanost globalnih proizvodnih in finančnih trgov zahteva tudi globalno usklajene pristope k reševanju posledic finančnega virusa, ki ga je na svetovne trge vnesla ameriška hipotekarna in finančna kriza. Na svetovnih finančnih trgih je treba najprej usklajeno zaustaviti paniko, nato se lahko začne obdobje stabilizacije. Postopno uvajanje neomejenega jamstva za bančne vloge fizičnih oseb v evropskih državah ter usklajeno globalno znižanje vodilnih obrestnih mer najpomembnejših svetovnih centralnih bank za 0,5 točke je korak v pravo smer. Svetovni finančni trgi so danes na to odločitev pozitivno reagirali z zviševanjem tečajev, najprej azijske borze, nato evropske, postopno pa tudi ameriške. Zaenkrat je uspelo zaustaviti paniko na svetovnih finančnih trgih. Vendar pa to znižanje obrestnih mer ne bo zadnje, ampak bo potrebno še kakšno podobno konkretno znižanje, če bodo centralne banke želele trge stabilizirati in spet pognati optimizem. Pripraviti se je treba tudi na nove finančne injekcije v nacionalne finančne sisteme.

Zaenkrat, kot rečeno, je usklajena globalna akcija najpomembnejših svetovnih centralnih bank dala dobre začetne rezultate. Tudi slovenski – nekoliko pozni sicer – odgovor v obliki najave uvedbe neomejenega jamstva za bančne vloge fizičnih oseb prispeva k vlivanju zaupanja v slovenski bančni sistem. Uvedba neomejenega jamstva za vloge fizičnih oseb tudi v Sloveniji je bila nujno z vidika predhodnih podobnih odločitev tudi drugih evropskih držav, sicer bi lahko prišlo bodisi do selitve bančnih vlog iz slovenskih bank v tujino, denimo v sosednjo Avstrijo, bodisi bi z zavlačevanjem s to odločitvijo slovenska vlada trgu poslala signal, da z našim bančnim sistemom ni vse v redu.

Z vidika Slovenije se zdi tako kriza še vedno oddaljena. Zaenkrat je resneje prizadela samo finančne vlagatelje, medtem ko bančni sektor ter realno gospodarstvo še nista resneje prizadeta. Lahko pa do tega zelo kmalu pride, če bodo tečaji na borzi še naprej padali. Mnoge banke so po začetnem “klicanju” vlagateljev, ki so bančne kredite zavarovali z vrednostnimi papirji, naj jamstva dopolnijo, očitno začela že tudi z odprodajami zastavljenih vrednostnih papirjev, da se vsaj delno poplačajo. Po poročanju Financ gre zaenkrat le še za majhne tovrstne interventne prodaje. Resnejši problem bo nastopil, ko bodo banke ugotovile, da jim jamstva podjetij ali oseb, ki so kredite bodisi za menedžerske prevzeme bodisi za velike investicije zavarovale z vrednostnimi papirji, ne zadostujejo več. Tak problem lahko nastopi proti koncu tega leta, ko bodo banke morale izkazati relativno “čiste” bilance. Prav s tega vidika je za Slovenijo pomembno, da se svetovni finančni trgi ter tudi slovenski umirijo in da pride do stabilizacije in do ponovne rasti tečajev. Če do tega ne bo prišlo v tem in naslednjem mesecu, bo imela tudi slovenska država precej težav pri prevzemanju slabih dolgov bank v pretežni slovenski lasti, ki so se s temi krediti najbolj izpostavile.

Šele s tem pa bi se svetovna finančna kriza prevedla tudi v slovenski bančni in nato še realni sektor. Ameriški demokratski predsedniški kandidat, senator Barack Obama, je na torkovem soočenju s senatorjem Johnom McCainom v Nashvillu zelo nazorno in pravilno prikazal posledice finančne krize na realno gospodarstvo in na delovna mesta in zakaj je potrebno finančni sistem reševati. Predstavljajte si, da podjetje, v katerem ste zaposleni, zaradi bančne krize več ne more dobiti kreditov in da ob padanju povpraševanja več ne more izplačevati plač. Prišlo bo seveda do odpuščanj. Predstavljajte si, da je takih podjetij na tisoče ali celo stotisoče majhnih in srednjih podjeti, potem vam počasi postane jasno, kakšne posledice ima lahko neobvladana svetovna finančna kriza na padec gospodarske rasti in na izgubo stotisočih ali celo miljonov delovnih mest v svetovnem merilu.

Podobno se lahko zgodi tudi v Sloveniji. Problem sploh niso samo Merkurji, Istrabenzi in Pivovarne Laško, zaradi morebitne nezmožnosti servisiranja kreditov za menedžerske prevzeme ter fizične osebe, ki ne bi mogle več servisirati kreditov za nakup nepremičnin ali za finančne naložbe. Problem postanejo banke, ki bi jih ta nesolventnost dolžnikov pahnila v resnejše likvidnostne težave ter potrebno nacionalizacijo s strani države. Bančni sistem predstavlja krvni obtok vsakega gospodarstva. Če se sesuje bančni sistem, pride tudi do kolapsa realnega gospodarstva. Če se sesuje bančni sektor, potem tisoče slovenskih podjetij, predvsem majhnih in srednje velikih podjetij, ne bo več moglo dobiti finančnih sredstev niti za izplačevanje rednih mesečnih plač. Kar seveda pomeni najprej odpuščanja zaposlenih, nato pa prisilne poravnave, likvidacije in stečaje ter s tem seveda tista prava masovna odpuščanja.

Zato je potrebno globalno finančno krizo tudi globalno zaustaviti, sicer bo slejkoprej imela rušilne posledice tudi za Slovenijo. Zaenkrat, v tem trenutku, dobro kaže, vendar ni garancij, da bo to zaupanje na finančnih trgih trajalo tudi jutri. Lahko upamo, da bo, hkrati pa je potrebno biti pripravljen na nova znižanja vodilnih obrestnih mer ter na nove, rekordne finančne injekcije v finančne sisteme, da bi povečali finančno likvidnost bančnih subjektov.

5 responses

  1. Upajmo, da bo tako in da to niso zgolj pobožne želje. Čeprav bi bilo morda dobro, da se dobro “sesuje” vsa zadeva, ker enkrat bo treba udariti z zadnjo platjo ob tla, da bomo v prihodnje začeli ravnati in delovati povsem drugače. Naslov nedavnega komentarja v ZDA na to temo je bil “Tudi mrtva mačka še trza”. Bog pomagaj, muce imam namreč rada.

  2. Se mi zdi, da je bilo rečena, da se tudi mrtva mačka odbije od tal, pod pogojem, da jo spustiš iz dovolj velike višine… ja, primerjava vredna pacientov, ki.. kaj naj napišem borznih posrednikov…

  3. JPD 26. 7. 08. Ne, če si želite možnost, da tudi vi uresničite svoje talente in v življenju uspete ter varnostno mrežo, če vam pri tem spodleti; če si želite enakih možnosti tudi za vaše otroke; če si želite bolj učinkovite institucije, več pravnega varstva in več možnosti izbire med zasebnimi in javnimi storitvami; če si želite več pravice do objektivne obveščenosti, potem se morate zavzemati za več liberalizma v tej družbi.

    Zadnje dni smo veliko slisali od Mencingerja, konco se oglasil MM v Financah in zdaj sse JPD od mladoekonomistov. “Posipanje s pepelom” podobno kot Greenspan, ki ni pricakoval “pokvarjenih” bancnikov. Vsaj dovolj materijala bo za bodoce doktorate iz ekonomije in izboljsanje citation index. Get real…

  4. Danes, v petek so borze nadaljevale strm padec povsod, od JP”M”D-ja pa nič…tale njegov “korak v pravo smer” vedno bolj spominja na “korak naprej, dva koraka nazaj” zadnjega obrambnega ešalona neolib-kapitalizma. Komu se zdi presenetljivo, da ukrepi, ki so bili dobri za (pol)lokalne krize 80-tih in 90-tih , ne učinkujejo na v “globaliziranem svetu”? In zakaj bi naj sedaj “ves svet” ubogljivo sodeloval pri reševanju tistega, kar je zakuhal- in od česar je megalonsko profitiral – prevsem (ne izključno) en sam njegov del?
    Perverznost sintagme “en globaliziran svet” je le preveč očitna.

    Strah razsaja po “zahodnem svetu”- ne več/še strah pred komunizmom, ampak strah pred samim kapitalizmom (določene vrste), pred njegovo golo (samo)destruktivno resnico. Da hudič jemlje šalo, kaže to, da JP”M”D- in malo bolj diskretno sam MM v Financah- počneta nekaj, česar naj “objektivni”, “nevtralni” analitiki in komentatorji načeloma ne bi počenjali: svetujeta/ukazujeta, kaj bi se “moralo” narediti, kot kaka groteskna ekono-Arhimeda: dajte mi 10 trilionov, pa bom stabiliziral globus.
    Pa kdo/kaj je ta “to”, ki bi “moral”? Aha, seveda- od obeh zavržena in v nič devana “država”, JP”M”D-jevo “samoomejevanje kapitala” iz nedavnih Dnevnikov bomo pietetno pozabili. A ZAKAJ pravzaprav bi ta država, tudi če bi bila res to, kar bi morala biti- orodje državljanov-davkoplačevalcev- to hotela narediti,kot se je logično vprašal Monbiot ? Ga ni razloga pod soncem-razen tako, da bi potem “država” to zares postala; vendar vemo, da sedaj to ni. Torej bi to “morala” narediti le zaradi svojega dobrega srca in usmiljenja, ker to početje ni moralno , pa tudi učinkovito zaenkrat ni.
    Nalsednje vpršanje: zakaj ni/ne bo ta “država” učinkovita? Če malo cirkularno špekuliram: najprej zato, ker globalne države ni, nato pa zato, ker je JP”M”D-jeva, MM-jeva, Friedmanova lokalna “država” bila v zadnjih desetletjih reducirana na deklo svobodno trgujočega globalnega kapitala, privzdignjenega v vrhovno vrednoto.
    Seveda se to “moranje” vseeno dogaja- v ZDA se je že, tudi v v Evropi malo drugače, a če se ne posreči, ali pa če se posreči, pa se potem nič ne spremeni, se bo ta “država” dokočno samorazkrinkala kot to, kar je vselej bila (z delno izjemo New Deala, nekaj malega socializma itd.): orodje Wall Streeta, ne Main Streeta.
    Ps: a ni celo “marksist in komunist” Žižek tozadevno precej bled in negotov v svojem bizarnem tekstu v današnji “Mladini”: potem, ko pravilno opozarja, kako nihče ne ve, kaj se dogaja, vseno pa vsi nekaj delajo, pa le pristaja na tezo, da so “delavci/Main Street” usodno odvisni od Wall Street: to je morda res v ZDA- a kje je potem globus globalnega misleca? Še bolj bizarno pa je , da “komunist” na koncu svetuje(komu pravzaprav- Američanom ali celemu svetu?) : ne jezi se, delavec/slehernik, ne nasprotuj reševanju “fat cats” s tvojim denarjem kot kak jezni Michael Moore, ampak razumno sledi Kantu : “ubogaj, a misli”.
    ?…………………..Zares upam, da je to nasvet Američanom; in da naš GG tega ne bo vzel kot nasvet za obravnavanje “takjunstva” s strani nove vlade.

  5. Dopolnilo: Žižek ne svetuje Američanom, ampak Angležem, ki živijo na Goričkem – glej LRB 9.10.2008.

%d bloggers like this: