Joj, finančne krize! Gremo raje nazaj v socializem?

Mnogi novinarski analitiki v klasičnih medijih in komentatorji na raznih blogih nas zadnje čase z velikim veseljem zasipavajo z nekakšnim – s privoščljivim zadovoljstvom serviranim – “argumentom”, da je finančna kriza v ZDA posledica “delovanja svobodnega trga”. Iz tega “argumenta” potem seveda sledi logični “protiargument”, da se kaj takšnega v hiperreguliranih in popolnoma planskih gospodarstvih ne more zgoditi. Ameriško reševanje propadlih finančnih institucij, tako tistih, ki so nastale z državno intervencijo po gospodarski krizi 1929-1932 v času Rooseveltovega New Deala z namenom oživljanja nepremičninskega trga socialnim upravičencem (Fannie) ter s podobnim namenom po krizi v 1970. letih  (Freddie), kot tudi povsem zasebnih tržnih subjektov (AIG, Lehman Brothers, itd.), zgoraj navedene analitike in komentatorje z nekakšnim nekakšnim notranjim veseljem spominja na socialistično reševanje ekonomskih subjektov. Je torej socializem najboljši odgovor na ekonomska vprašanja? Gremo torej vsi skupaj raje nazaj v socializem, ker se nam tam takšne krize ne morejo zgoditi?

Heh, se bojim, da z zgolj kančkom zgodovinskega spomina ter razumevanja delovanja ekonomskih zakonitosti zelo hitro pridemo do odgovora, da je socializem še slabši odgovor na ekonomska razvojna vprašanja.

Če je sedanja finančna kriza v ZDA, ki je izšla iz hipotekarne krize, posledica delovanja svobodnega trga, in ne slabe regulacije finančnega trga v ZDA ter fatalne napake ekonomske politike, t.j. FED pod vodstvom Alana Greenspana s prevelikm znižanjem obrestne mere po 11. septembru 2001, kam potem uvrstiti de facto propad Ljubljanske banke in Kreditne banke Maribor konec 1980. let in njihovo sanacijo z milijardami davkoplačevalskega (našega) denarja v 1990. letih?! Obe naši banki sta sicer delovali v hiperreguliranem okolju, toda imeli sta vgrajeno sistemsko napako, da sta posojali denar svojim lastnikom (podjetjem) in običajno po političnih direktivah.

In še naprej, zakaj je gospodarstvo kolapsnilo v vseh državah, ki so se šle socialistični eksperiment? Zakaj je v vzhodnoevropskih državah in republikah nekdanje Jugoslavije in republikah nekdanje Sovjetske zveze (skupaj 27 držav) med letom 1989 in 1993 BDP upadel med 20 in 60%? Odgovor je v prepovedi proste zasebne pobude in profitnega motiva. Zakaj zaenkrat izmed nekdanjih socialističnih držav nekako uspeva le Kitajski? Odgovor je spet v tem, da je – kontrolirano – dovolila zasebno pobudo, dovolila pritok tujih naložb in multinacionalk najprej v določena geografska področja, nato pa po celi državi in da postopoma privatizira svoja velika državna podjetja.

Gospodarske in finančne krize nimajo ničesar opraviti s prostimi trgi, saj se takšne krize dogajajo tudi v hiperreguliranih gospodarstvih sovjetskega tipa, kjer je vsak proizveden par čevljev vnaprej natančno planiran. Krizam se ne da izogniti, tudi če imaš popolnoma prosto ali popolnoma planirano gospodarstvo. V ekonomski literaturi je ogromno literature o poslovnih ciklih, o dolgoročnih gospodarskih ciklih, o t.i. Kondratijevih ciklih ipd. Je pa dejstvo, da je na nižjih razvojnih stopnjah ali času velikih gospodarskih kriz državna intervencija (socializem?) bolj učinkovit način reševanja bolj grobih gospodarskih vprašanj in da je je državni dirigizem (socializem?) popolnoma neučinkovit odgovor na bolj sofisticirana vendar temeljna vprašanja gospodarskega razvoja, kot je npr. vprašanje, katere proizvode in po katerih cenah proizvajati za zadovoljevanje potrošnikovih potreb. Državni dirigizem in intervencionizem (socializem) sta glede tega popolnoma nemočna, saj sta po definiciji neinovativna in statična, tržni sistem je pa svoji inherentni strukturi inovativen in dinamičen.

Gre za to, da je treba vedno znova iskati dinamično ravnovesje med čim bolj prostim delovanjem trga, ki daje optimalne rezultate glede učinkovitosti ekonomskih subjektov in zadovoljevanja potreb potrošnikov, in potrebno stopnjo regulacije, da se ekonomski subjekti ne požrejo med seboj ali samih sebe. In ne obstaja nobena apriorna rešitev, takšno ravnovesje je treba iskati v vsakem časovnem trenutku znova. Stare rešitve glede tega nam ne pomagajo veliko oziroma s starimi rešitvami ne moremo reševati novih problemov. Gospodarstvo je inherentno dinamično, se stalno spreminja, zato je treba iskati tudi vedno nove rešitve glede potrebne stopnje regulacije. Nikoli ni mogoče vnaprej predvideti vseh možnih situacij in pripraviti vse potrebne zakonske regulative, kot tudi ni mogoče nikoli uporabiti starih rešitev. Gospodarstvo se preveč hitro spreminja za kaj takšnega.

Tudi nauk petih najbolj znanih velikih kriz v zadnjih 350 letih (prejšnji teden je bila na EF zanimiva diploma s tega področja) kaže sicer dokaj podobne pojavne oblike velikih svetovnih kriz, toda vzroki za vsako izmed njih so bili različni in za ekonomsko politiko bodisi nepredvidljivi bodisi težko obvladljivi. Ex post stvari lahko razložimo, ex ante – v konkretnih dnevnih situacijah – je pa zadeve bistveno težje uravnavati in se jim izogniti.

Svet je eklektičen, zahteva kombinirane rešitve. New Deal je bil učinkovit odgovor na gospodarsko depresijo v letih 1929-1932. Keynesianizem je bil učinkovit odgovor na gospodarski kolaps pred in med drugo svetovno vojno, toda reaganizem in thatcherizem v 1980. letih sta bila učinkovita odgovora na gospodarsko krizo, ki jo je povzročil taisti keynesianizem po 2. svetovni vojni s hiperregulacijo in nacionalizacijo podjetij v razvitih državah. Tržni sistem je bil učinkovit odgovor na gospodarsko krizo, ki jo je povzročil socializem s hiperregulacijo in nacionalizacijo podjetij v nekdanjih socialističnih državah. In državni intervencionizem na finančnem področju v ZDA zna danes biti učinkovit odgovor na pomanjkljivo regulacijo finančnega trga v zadnjem desetletju. Že jutri pa bo potreben spet nov odgovor ekonomske politike na škodo, ki jo bo – danes koristen – državni intervencionizem povzročil v finančnih subjektih v ZDA in spet bomo priča deregulacije itd.

Svet je dinamičen, vendar ni linearen v svoji dinamiki, ampak cikličen. Vedno znova je treba iskati učinkovite, eklektične rešitve za nova vprašanja. In v tem je tudi čar našega bivanja in delovanja. Sicer ne bi imeli nobenih izzivov in bi nam bilo zelo dolgčas.

Zato, prosim, nehajmo z ideološkimi nebulozami in delitvami.

13 responses

  1. Ampak, s kom pa gospod JPD polemizirate? Kdo bi pa vspostavljal socializem? Kakor je meni uspelo zaslediti, se samo nekateri sprašujejo, zakaj bi “taxpayers” z minimalnim zdravstvenim zavarovanjem in praktično brez pokojninskega varčevanja reševali “fat cats” s 500 mio letnega bonusa in delničarje s 30% letnim donosom. Kako,da so se na te pozabljene “taxpayerse” spomnili sedaj, pri downturnu? Dejmo mi sedaj ta “prosti trg” spustit do konca, pa bomo potem zdravo gradil… al ne? Al je mogoče tale “prosti trg” naredil kar hudičevo prevelik nihaj, pa je potrebno poklicati na pomoč une nebodigatreba, ki so tako al tako ničvredni, nobene koristi od njih, kako se jim je že včasih reklo? ah da, proleterijat, tadomači kitajčki…

  2. Neverjetno: JPD-spet bo treba dodati “Morgan” – se spravi na “dilemo”, KI JE NI PREDLAGAL NIHČE! Kaj je to , če ne bushevsko “pre-emptivni” napad večnega vernika “svobodnega trga” na hude dvome v to dogmo? Katastrofa finančnega free-market kapitalizma seveda ni posledica ZGOLJ svobodnega trga- ki ga v “čisti” obliki sploh ni- ampak je kot vselej posledica španovije free-market fundamentalistov in njihovega političnega vpliva na “državo”- pa ne le republikansko. Torej je šlo za VGRAJEN MORALNI HAZARD- “če veš, da te bo rešila tvoja oblast, boš seveda tvegal in kopičil dobičke, dokler bo šlo”, je zapisal nek gospod,ki ga bom še omenil, danes v NYT. To je preprosto bistvo liberalnega kapitalizma- MAKSIMIRANJE DOBIČKOV – tokrat FINANČNE INDUSTRIJE S POMOČJO (demontiranja) “DRŽAVE”. Postalo je tako samoumevno, da sedaj ameriški republikanci vpijejo, da je že samo Paulsonovo(ex direktor Goldman-Sachsa, znan po poslovni filozofiji “agresivnega tveganja”; v njegovem času so dolgovi GS narasli z 20 na 100mlrd $ itd.) reševanje njihove lastne politične in njegovih cronyjev finančne kože “finančni socializem” in “neameriški”.

    Kar je povsem točno! in dokazuje, da ni šlo za nekakšno “napako v sistemu”, ampak za SISTEM SAM – popravki, kakršne je hotel na hitro izsiliti Paulsen, pa so le občasna odstopanja; prvo tako “deviacija” ameriškega kapitalizma v “socializem” ob Velike depresiji so se trudili demontirati VSI ameriški predsedniki od Reagana naprej.Če zmaga McCain-velik pristaš “svobodnega trga”, jim bo morda do konca uspelo(privatizacija Social Security itd.).

    Ne vem, ali JP “Morgan” Damjan ne jemlje resno sebe ali nas, ko nas hoče prepričati (da verjame), da “svobodni trg nima nič opraviti s krizo”: edini “svobodni trg”, ki nima zveze s krizo, je tisti na papirju v liberal-ekonomskih učbenikih , sicer pa je bil “s.t.” vedno bolj ali manj dominantna ideologija “družbeno-političnega sistema” (sori, stara FSPN šola pač ) liberalnega kapitalizma in njegovih oblasti ( z gigantskimi “državnimi” investicijami v vojsko, internet itd–kar je omogočilo “svobodni trg” Googla itd.),ki so ga “naveliko upražnjavale”, krepile, deregulirale, maksimirale možnost dobička, dokler je šlo, potem pa so ga “socializirale” , in isto poskušajo sedaj spet.
    Vendar bo tokrat težje, ker se teoretsko besedičenje sproti razbija na čereh stvarnosti, med zgodovinskimi viri pa lahko na netu in drugje najdemo poleg Friedmana in Adamsa tudi Naomi Klein, da Krugmana, Stieglitza in druge keynesjanske “softije” ne omenjam.

    Krščen Matiček- celo nek 70-letni ekono-liberalec (Peter Bernstein) si je danes v NYT zastavil usodno vprašanje: “What’s free in The Free Market?”, JP”M”D pa nas hoče v bran dogme (seveda pod krinko “eklekticizma” in “kombiniranih rešitev”) strašiti s “socializmom”, pa še s trikom abstrakcije “teorije svobodnega trga” iz “prakse”, realne zgodovine ???

  3. Ko se je kriza začela, sem se prav vprašal, kako bodo sedaj regljali verniki v popolno svobodo trga. In so se izmislili problem, ki ga ni – povratek v socializem. Skratka nekaj, kar nima veze s problemom. A kdor se je kdaj vozil z železnicami po tistem, ko so jih v Angliji prepustili trgu, ta ve, da so si ljudje izmislili države ravno zaradi postavljanja meja tistim, ki se gredo požigalništvo in bi radi za seboj pustili le uničenje. Enostavneje povedano: moder človek bo znal sam regulirati svoje gone. Razvajen narcisist pa bo šel preko vseh meja in ustavili ga bodo šele zunanji pritiski. Po nekaj opravljenih študijah je narcisizma in kliničnih psihopatov največ ravno med borzniki.

  4. “Ne vem, ali JP “Morgan” Damjan ne jemlje resno sebe ali nas, ko nas hoče prepričati (da verjame), da “svobodni trg nima nič opraviti s krizo”: edini “svobodni trg”, ki nima zveze s krizo, je tisti na papirju v liberal-ekonomskih učbenikih”

    Igor, manipuliranje z neoprijemljivim konceptom prostega / svobodnega trga je temelj neoliberalne apologije sodobnega kapitalizma. Kjerkoli se zgodi kaj pozitivnega v gospodarstvih po svetu, si neoliberalci to pripišejo na svoj račun, češ to je posledica liberalnih reform. Npr. eksplozija novih finančnih instrumentov, ki so omogočili razpršitev tveganja in porast kreditiranja.

    Ko zagusti, neoliberalci ploščo obrnejo. Slabe stvari se dogajajo zato, ker zblojeni politiki ne uveljavljajo dovolj konsistentno načel prostega trga. Npr. finančna kriza v ZDA je posledica keynesianizma v obliki Fannie in Freddie, ki sta silila investicijske banke v vse bolj tvegano vedenje.

    Kar pa je res: liberalizacija finančnega trga velikokrat pripelje do finančne krize. In ameriška kriza tukaj ni izjema. Bančnikom je bila zelo liberalno dovoljena prevelika svoboda pri vrednotenju nekaterih finančnih instrumentov, ki so se kasneje izkazali za ničvredne. Tistim, ki smo na to opozarjali, so se liberalci posmehovali kot coklam razvoja in inovacije.

  5. Deregulirane so tudi švedske železnice in njihovo elektrogospodarstvo, v Švici imajo ponekod zasebniki v lasti tudi tire; v obeh državah so deregulirali in liberalizirali zdravstvo in šolstvo, na Švedskem so celo uvedli voucherje.

    Največja težava deregulacije v Sloveniji je, da zaradi slabo opravljenega dela novinarjev volilno telo pozna samo en negativen primer, ne pa tudi dvajset pozitivnih in si iz tega ustvarja napačno sliko. Soočen z nasprotnimi dejstvi marsikdo postane jezen.

    Naprimer, naslednja zgodba ni nekaj, kar bi prebral v naših časopisih. Je pa poskus reševanja neidealnih tržnih okoliščin z regulacijo in centralnim planiranjem.

    V Santiagu se je social-demokratska vlada odločila urediti javni transport.

    Mestni transport je bil od “neoliberalnih reform” v zasebnih rokah. Potnike je prevažalo tisoče zasebnih avtobusov po linijah, ki so bile profitabilne. Posledica zasebne pobude je bila, da oblasti niso mogle načrtovati pokritja mesta. Šoferji so bili plačani po številu prevoženih potnikov in so divjali po ulicah. Avtobusi so konkurirali podzemni železnici in ponekod so obstajale paralelne linije, kar se je social-demokratom zdelo neoptimalno. Zasebniki pa so na tem kaosu in človeški nesreči kovali visoke dobičke.

    Social-demokratska vlada se je zato odločila, da bo na področje uvedla red. Boljšo koordinacijo podzemne železnice in avtobusov. Takšne transportne poti, ki bodo bolje upoštevale interes javnosti in manj interes kapitala. Monopolne koncesije za prevoz potnikov na točno določenih linijah, ki bodo omogočile oblasti nadzor nad kvaliteto storitev. In plačilo šoferjev po urah dela in ne po učinku.

    Končna posledica reforme je bila, da so rešili težavo visokih zasebnih dobičkov. Ti so izpuhteli, javni transport pa po reformah letno povzroči 600 milionov dolarjev minusa. Ljudje ga uporabljajo manj, kot pred reformami. Povprečen čas dnevnih voženj ljudi z javnim transportom (da prispejo na isto lokacijo, kot prej) pa se je povečal iz štirideset minut na dve uri.

    Deregulacija in liberalizacija sta trenutno preprosto daleč najboljši odgovor, kar jih poznamo. Mi ju nenehno primerjamo s popolnostjo, Damijan pa ju je pač primerjal z alternativo – planskim gospodarstvom in hiper regulacijo. Obojega imamo nenazadnje v Sloveniji v izobilju. Ali smo zato neizmerno uspešni?

  6. Pričakovala sem, da bo prej ali slej nekdo komentiral finančni polom ZDA, ki se bo kakor padajoče domine zaznaval po svetu. A pričakovala sem radikalnejšo analizo. Bojim se, da ne moremo smeri odvijanja in reševanja te hude stiske voditeljskega osebja bank in ameriške administracije ter finančnih ustanov primerjati z oziroma umestiti v katero koli ideologijo. Gre preprosto po eni plati za strašanski pohlep eksekuterjev, nepreglednost – tem finančnim operacijam niso več kos še tako zmogljivi računalniki -in po drugi plati za zavedenost in prav tako pohlep kreditojemalcev in kupcev dvomljivih obveznic – saj rešitev z državno injekcijo 700 milijard dolarjev dokaj zdravega denarja državljanov ZDA pomeni zgolj ROP TISOČLETJA, četudi ga zavijamo v to ali ono ideologijo. Dejansko pestijo bankirje in finančnike sfrizirane bilance in prehod na Basel II; razen tega pa se 30. septembra konča tudi fiskalno leto. V vezni posodi, katere en krak se je povzpel visoko visoko nad drugim, so na ta način prav temu kraku še dodali nekaj pritiska, namesto da bi poskušali uravnovestiti obe ravni in bi dodajali nižjemu kraku – zato bo neizogibno bo prišlo do razlitja. A paradoks je prav v tem, da se bodo najprej pobrali Američani; njihov način življenja se bo popolnoma spremenil. Predvidevam, da se bo šele zdaj končno razvil prost trg in ne le prost trg ampak tudi “share market” – neposredna blagovna menjava in povsem nove tehnologije pridobivanja energije. Žrtve bodo velike, a streznitev bo blagodejna tako za Američane kot za preostali svet. Vprašanje je le, kdaj bo imela “dost” Kitajska oziroma, če se nas ne bodo te svetovne pijavke porinile v tretjo svetovno vojno?!?
    V ilustracijo dodajam pojasnilo jeznega očeta, trgovca s srebrom svojima otrokoma o največjem ropu v zgodovini:
    For the Children
    Larry LaBorde
    Sep 29, 2008
    My two semi-grown children were asking me the other day about the Wall Street mess. I told them that some silly men made some silly loans and some more silly men bundled them all up and found some knaves to rate them AAA and then found some fools to purchase them. So my beautiful daughter then asked me but what does this have to do with us. Simple I said, “The silly men get to keep all their profits and you and your children my dear will have to pay for it all.” “Why, that is the silliest thing I ever heard of Daddy. Why can’t the silly men accept the consequences of their foul deeds and pay for their own mistakes? Why must we rescue the fools?” Why indeed?
    It is just that simple. When the Secretary of the Treasury said it is too complicated and that time was critical and that no one needs to understand all this and that we just needed to give him the biggest blank check ever written in the history of the world and that he would be exempt from all prosecution and his use of these funds was final… I almost burst a blood vessel. The 700 billion dollar fund is just the start. How many times have you heard of a deal gone bad that asks for more money only to come back a while later and say they needed even more; and then more; and then more. Does anyone think it a bit odd that the very man asking for dictatorial power over the finances of these United States was the chairman of Goldman Sachs; one of the largest culprits that got us into this mess and that profited greatly in the process. We, as a country, are being asked to give a known arsonist the keys to the fire truck and then look the other way? We are being told that there is no other option but to give one of the very men who got us into this mess by unrestrained greed a blank check to spend with his cronies to fix the mess… with no oversight… and a get out of jail free card stapled to the check for good measure?
    Perhaps we need to all take a pill, calm down and slow down. Sure there is a liquidity crisis because all the banksters in the world no longer trust each other. The criminals no longer trust each other. It sort of reminds you of that scene where Al Capone is holding a meeting of all the crime bosses in Chicago and in the middle of the meeting Al bashes one of his cronies with a baseball bat in front of all the others and kills a crony just for effect. Bam… and Bear Stearns is dead.
    Maybe there are alternatives. Could FASB157 be amended and the accounting regulations eased up on the mark to market rules? It seems like this alone would allow for some banks to hold their long term holdings until maturity at full value as long as they are producing assets? There are many other options other than asking for a taxpayer bailout. We have been here before. Perhaps a bank holiday over a week until regulators could determine which banks are solvent and declare them so (backed by the government) and then close those that are not and begin to liquidate their assets.
    I realize that there are some fairly complicated financial assets out there with counterparties that may not be solvent anymore thus calling into question the value of the holding. But who allowed this situation to build to such a dangerous situation? Many have been sounding the alarm for years. Why is it an emergency that must be dealt with immediately? Excessive bad debt MUST be marked down and written off or sold at discount so that we can move forward. Any scheme to fix pricing by the government is simply that… a price fixing scheme by the government. A quick look back through history will show that government price fixing has NEVER worked in the past and it is doubtful that it will EVER work in the future.
    Ask an older retired banker how he feels about this mess. Most likely he will tell you he didn’t see how it went on as long as it did. The banks were loaning money to anyone who could fog a mirror because they knew they did not have to hold the paper and that someone was willing to take every one of those rotten loans off their hands before the ink was dry. Investors were desperate for some type of return on their money since the Federal Reserve was holding interest rates so low in order to try to juice the economy. The federal government was also an accomplice lying to the citizens with phony inflation numbers that understated inflation in order to give the fed cover for their monetary expansionist policy. (Why exactly do we need to give a private bank a license to print money? Poor old Andrew Jackson must be rolling in his grave every time they print a new $20 Federal Reserve Note with his picture on it.)
    Where were the regulators? Why is no one calling the ratings agencies on the carpet for their part in all this? A.M. Best and Moody’s rated all this risky junk AAA so that pension funds and other institutional suckers could buy these mortgages that few fully understand. (But they didn’t have to understand them, they were rated AAA!) Where is their liability in all this or are they getting a “get out of jail free card” as well?
    I feel like this bailout will go through because we are told that it must OR ELSE! We have no guarantees that any of this will work. We only have the guarantee that if we bail these reckless Wall Street banksters out of this mess that we will have MORE of it in the future. It is always the same unintended consequence – if you subsidize something you will get more of it.
    Grab your wallet, because this is the greatest theft in history. Tell your congressman not to vote Bush/Paulson dictator. Remind him that the House of Representatives cannot abdicate their fiscal responsibility without an amendment to the constitution (ask him if he remembers the constitution since he took an oath to abide by it). Long live what is left of the republic! Or heaven help us into the future.
    Either way, hang on tight and rig for a storm, it’s going to be a bumpy ride out of this mess the Secretary and his cronies got us into.
    Larry LaBorde,
    Silver Trading Company
    http://www.silvertrading.net

    In še dva resnejša eseja:
    The Rescue Package Will Delay Recovery
    Daily Article by Frank Shostak | Posted on 9/29/2008

    http://www.mises.org/story/3131

    Monetary Theory and the Trade Cycle
    Daily Article by Friedrich A. Hayek | Posted on 9/27/2008
    http://www.mises.org/story/3121

  7. Pingback: Deregulacija? Kje? | Drugi dom

  8. Tudi argument nekaterih, da so posledice finančne krize (ohlajanje gosp. itd.) bolj vidne v bolj reguliranih, manj “liberalnih” gospodarstvih, ne zdrzi več vode…

  9. “Svet je eklektičen, zahteva kombinirane rešitve”

    In zakaj je Keynes vedno uporaben le, ko pride do depresije in krize, ki jo povzroči pomanjkanje regulacije? Očitno torej ne gre za kombinirane rešitve, ampak za ponavljajočo se mantro, pri katerih Keynes kot “kombinirana rešitev” pride v poštev v primerih napak sistema kot takega. Ali pa se motim?

  10. Benjamin, posledice finančne krize so bolj vidne v finančnih sektorjih tistih gospodarstev, ki so – ZDA, Velika Britanija in Irska. To še kako drži vodo.

  11. Hm, še enkrat 2 preprosti vprašanji:

    (1) kaj je povzročilo kolaps hiperreguliranih gospodarstev prav vseh socialističnih držav s popolnoma državno lastnino, brez privatne pobude in brez trga?

    (2) kaj je povzročilo kolaps obeh državnih bank LB in KBM konec 1980. let, ki sta delovali v hipereguliranem okolju?

  12. odgovori so lahko med Tomažem (Štih) in Igorjem (Vidmar) s preprosto anekdotično razlago Ane (mayerhold).
    Poglejmo primerjalno: kje se betonira in asfaltira in porablja vodo in.. Dubai, KAtar, Kitajska,.. tukaj vendarle ni problema: avtoritarni režim in prosti trg: to praktično dela, da je veselje, z majhno pripombo, da v veselje avtokratov (posameznih šejkov in njihovih družin ali vodilne partije) na račun sužnjelastništva (pakistanski delavec v Dubai-ju je plačan nekje toliko kot jud v starem Egiptu: hrana pa dom in izobraževanje in satelistska TV, ups zadnjega jud v starem Egiptu pač ni imel). Sužnjelasxtništvo pa je (podeljena nobelova za to tezo) ekonomsko najuspešnejša ureditev družbe; ekonomsko.
    In sedaj domov v naročje mame Evrope. Demokracija. Enake možnosti za vse, vladavina prava, spoštovanje elementarnih človekovih pravic, celo odgovorno ravnanje z okoljem in divjim življenjem (?, čisto zares je tudi to zapisano, nam pa vrli ekonomisti nalaggajo uničevanje zdravja s kurjenjem drv posekanega gozda?).. in zato ni najvišjih nebotičnikov na svetu, najširših buzlevarjev, največje rodnosti,.. je marsikdaj v nasprotju z leninističnim konceptom profita (nujna rast številk) in bili ekonomiste bolj, kot biologa. In za demokracijo se je treb aboriti, zato nam je JPD ponujal alternativa svoboda ali uspešnejše gospodarstvo, zaradi evropske demokracije. In tukaj je očitno tudi regulacija svobodnih mehanizmov (ki jih praksa pač ne more poznati, temu se upre vsak zdrav razum, ideralna ponudba in povpraševanje in ekonomska nebesa, to je religija), izbira dobrih in iskanje boljšega pri slabih (primere omenja Tomaž) – to je Evropa. kvaliteta pred kvantiteto. Vrli ekonomisti pa bodo že znali razložiti, zakaj mora bit črna streha v sodobnem svetu obdavčena 500% in bela 0%, saj bodo uporabili Stefan-Boltzmanov zakon sevanja črnega telesa in ga v prenatrpanem svetu ustrezno prevedli v svoje sheme.. za kvaliteto, daleč od Dubai-ja, tam to naredi razsvetljeni vladar na račun nepreglednih množic v primestju žalostnih usod.

  13. “(1) kaj je povzročilo kolaps hiperreguliranih gospodarstev prav vseh socialističnih držav s popolnoma državno lastnino, brez privatne pobude in brez trga?

    (2) kaj je povzročilo kolaps obeh državnih bank LB in KBM konec 1980. let, ki sta delovali v hipereguliranem okolju?”

    Ne moremo enačiti regulacije s socialističnim načinom urejanja poslov “pod mizo”. Četudi LB in KBM ne bi bili regulirani sploh, niti malo, bi prišlo do iste krize, saj je bil vpliv partije itak nad vsem drugim.

%d bloggers like this: