Lahko zaupamo politikom, ki kradejo (sodelavce)?

Pred letom dni je Borut Pahor, predsednik najmočnejše opozicijske stranke SD, v svoje vrste zvabil štiri zveneča poslanska imena iz vrst prav tako opozicijske LDS. Pred dvema mesecema je LDS “ukradel” še njenega nedavnega kandidata za predsednika države Mitjo Gasparija. Berem, da se “na terenu” dogajajo prave lokalne vojne za mestne odbore strank. Najbolj aktivna je novoustanovljena stranka Zares, ki pod vodstvom Gregorja Golobiča “organizira” lokalno strankarsko mrežo. Na Golobičev način. Berem namreč, da se na kranjskem koncu obeta prestop celotnega lokalnega odbora LDS v Zares. Smetana na torti v tem lokalnem plenilskem pohodu Zares naj bi bil Alojz Potočnik, brat evropskega komisarja Janeza Potočnika, kar naj bi po svoje impliciralo, komu bo komisar naklonil svojo neformalno podporo pred jesenskimi volitvami. Berem, da se podobna zgodba odvija tudi na primorskem koncu. Berem celo, da je Zares “ukradla” lokalni odbor Janševe SDS v Apačah…

Zanimivo je, da je glavni nosilec teh “tatinskih” praks prav Gregor Golobič, politik, ki je v lanskem comeback intervjuju v Dnevniku kritiziral plenilske prakse v slovenski politiki in se danes zavzema “novo politiko”. Podobno je s Pahorjem, ki v večini intervjujev poudarja svojo etično držo in da njegova stranka ne bo uporabljala neetičnih praks.

Kaj je narobe s takšnim načinom delovanja strank? Pomisleki so podobni kot v gospodarskih zadevah. Zakon o varstvu konkurence denimo natančno določa, kaj so prakse nelojalne konkurence. Zakon o prevzemih pa natančno določa prevzemna pravila in (načeloma) sankcionira nedovoljene prevzemne prakse. Kako to, da v politiki podobna pravila ne veljajo? Naj vzpostavim analogijo s prevzemno zakonodajo. Pred kratkim sta se združili stranki Zares in As, tako da je Zares v bistvu prevzela As. Podoben prevzem je nedavno nad SMS naredila SLS, SD pa nad ekološko stranko in Krščanskimi socialisti. Ti politični prevzemi so bili narejeni v podobnem duhu kot potekajo prevzemi med gospodarskimi družbami, predvsem pregledno. Problem pa je pri zgoraj opisanih “krajah” lokalnih strankarskih odborov in politikov iz nasprotne stranke. Gre za nepregledne “kraje”, ki so po mojem mnenju globoko v polju nelojalne (politične) konkurence in so skregane z etiko političnega delovanja. Zakaj na političnem področju nimamo jasnih pravil glede “prevzemov” in “varstva konkurence”?

Iz tega izhaja tudi naslovno vprašanje: lahko zaupamo politikom, ki danes v predvolilnem boju “kradejo” posamične sodelavce in celotne lokalne strankarske odbore, da se ne bodo podobnih praks posluževali tudi pri gospodarjenju z javnim denarjem in državnim premoženjem?! Zame je tat samo tat, pa naj krade sosedove kokoši, celotna podjetja, javni denar ali politične kadre konkurenčni stranki.

37 responses

  1. Bobu bob: zapisano je preprosto neumnost (ena večjih zadnje čase).

    Člani političnih strank niso žakelj krompirja, ki bi ga lahko kdorkoli prestavljal sem in tja oziroma kradel po svojih željah. Člani niso last (!) politične stranke in imajo pač vedno možnost/pravico, da zamenjajo ladjo.

    Popolnoma absurdno vlečenje analogij, začinjeno z napadom na GG. Zlasti slednje je še zanimivo. Na ravni Ane Jud.

  2. Verjetno ni bilo smiselno pričakovati, da bi bila “nova politika” pregledna. Bolj kot te “kraje” mene pri prestopih zanima, kaj je bilo dotičnim obljubljeno in če so med razlogi tudi grožnje, izsiljevanja.

  3. Nismo več v času ko so eni bili lastniki drugega, razen samega sebe. Ne podjetje, ne stranke, ne prijatelji in ne sovražniki niso last ljudi.
    Če bi bilo to res, potem bi vsak nosil s seboj dovolilnico od svojega lastnika, kot v suženjskih časih. O tem kateri človek “naj bi bil lastnik koga drugega” bi znali povedat na FDV.

  4. Irena,
    ne gre za “lastenje” ljudi, čeprav gospodarsko pravo pozna pojem konkurenčne klavzule – torej, da se po zamenjavi službe vodilni kadri ne smejo zaposliti na podobnem delovnem mestu v konkurenčnem podjetju.

    Pač pa gre za metode dela. Koliko zaupati politikom, ki uporabljajo takšne metode že v predvolilnem času? Česa vsega so takšni politiki sposobni, ko pridejo na oblast? Je politikom že a priori dovoljeno biti nepošten oziroma uporabljati metode nelojalne konkurence? Je politikom dovoljeno, da za sklepanje “kravjih kupčij” in “nenačelnih koalicij” uporabljajo metode onstran uveljavljene morale in etike?

    Bi ti osebno zaupala nekomu, ki rad krade? Bi zaupala politiku, ki krade?

  5. Hm, ne vem. Novi tednik (če bo Janševa KPS, ups SDS dobila volitve jih bo na račun tega novodobnega Komunista, ki ga zastonj dobivamo v t.i. neurbanih okoljih) napada z vsemi topovi Golobiča, napada ga praktična vsa politična in apolitična javnost – a si (za)res zasluži toliko reklame? Pa saj ne gre za gospodarske družbe, ne za članstvo v rimsko katoliški cerkvi (tja te v tvojem imenu vpišejo ob rojstvu starši) ali članstvo v zvezi socialistične,.. (v nekih drugih časih si bil vpisan, ker si zdrav dočakal zgodnja najstniška leta). Časi se menjajo in ljudje se menjamo z njimi pravi pregovor. Ne bi šlo, da v gospodarskih družbah ne menjaš delovnega mesta in oddideš h konkurenci, a ni res? Prestiopi konstruktorjev in glavnih mehanikov pri Formuli 1, šefov v avtomobilski industriji, glavnih nadzornikov od Kagerja k Marlesu,.. ne vzdržijo analogije zapisane v prispevku. Še kako gredo z njimi tudi poslovn3e skrivnosti pa znanje,.. kar kaže na ravno tak raven predpisanih in nepredpisanih norm, kot so omenjeni prehodi. Sodobni slovenski rumeni tisk (npr. omenjeni zastonj tednik) nam streže s še zmeraj živa “propagando nekih drugih časov” ter omogoča, da ljudje berejo točno tako, kot so včasiih Komunista (eni) ali Glas Koncila (drugi) – v prvi številki zapisšeš Janša napovedal totalno vojno tajkunom – vsi ploskajo, ko čez tri številke isti tednik zapiše Šrot tajkun napovedal totalno vojno vladi, Šrota je treba zaradi tega javno tovariško kritizirati in odstaviti – so pač to počeli – preverjeno na včerašnji debati s sosedi, ki so goreči podporniki sedanjega premierja – in o njem ne bobrezsramno lagal lopov Golobič (kaj pravzaprav ti ljdje vedo kar jaz ne vem mi ni uspelo izvedeti?).
    A je treba zaupati ljudem glede na rezultate njihovega dela? Oceno klientelizma in korupcije pri dodeljevanju dovolenj za gradnjo lokalnih trgovskih velecentrov, nalepk, ki bodo popolnoma prometno zabasali mesto Ljubljana, kadrovanje po politični liniji z negativno selekcijo (doživel na lastni koži pred tremi leti), ..? Vsak, ki se aktivno vključi v politične vode očitno išče meje sprejemljivega v okviru lastnih, ne vem a naj zapišem moralnih, norm. Prof. E. Erjavec je na nekem drugem mestu govoril o umiku v okvir sebi sprejemljivega, vaša izkušnja prof. Damijan nakazuje podobno mobilnost,.. No na koncu je demokracija odraz povprečnega volilca in v Sloveniji pač slovenskega povprečneža (v dobrem in slabem). In tudi razumljena je, kot teror večine nad manjšino, pa naj gre za hrup nočnih prireditev (huronsko pijančevanje po otočkih narave ob Soči ali pod Triglavom, npr.), nalepke na črnih SUV-jih podeželskih kraljev na Betajnovi, ki so se naselili v deželo medvedov, jih zaradi ogrožanja njihovih otrok dali pobiti in svoj črno-bordo rdeč ali oranžno-siv gnojnik razsvetlili nebo s tisoči žarometi nameščenimi okoli svojega nikoli uporabljenega bazena),… je bil pa zapis všeč Ervinatorju – in tudi to je nekaj.

  6. Razumeti je, da so vodje političnih strank “tatovi” članov pribežnikov,….in kako naj zaupamo pribežnikom, če se kot frnikole kotalijo od stranke k stranki glede na dnevno “ponudbo-povpraševanje”? Ti naj bi bili kreatorji, ali pa vsaj sokreatorji našega lepšega jutri?

  7. Ne gre za povprečne ljudi, volivce, ki nimajo nobenega vpliva v bilokakšni stranki. Za te povečini je bolj kot ne čisto vseeno. Kdo se grebe še za majhnega človeka? Bodimo odkriti. A eno je, določeni politiki bolj na položajih ki o marsičem vedo, nekaj tudi državnih skrivnosti je vprašanje zakaj se odločijo iti v drugo stranko. Če dobijo enako denarja, enak položaj, zakaj gredo potem drugam? Ne bi takoj rekla, da je kdo izdajalec, prej bi se vprašala ZAKAJ?
    Edine stranke, s katerimi res niti moje mišljenje nima nič skupnega so Janševa, Bajukova in še nekaj čisto malega. Z vsemi ostalimi najdem neko povezavo (pa nimam ne vpliva ne položaj, da bo to bolj razumljivo),
    če slučajno kaj vem, ne izdajam. Nekoč sem v stranki, kjer sem še sedaj in odkrito, poznam veliko starejših ljudi, s katerimi se leta odlično razumemo, imamo srečanja in se imamo lepo. Naj v imenu politike, v katero tako nismo aktivno vklučeni (razen golažev in še kakšnega družena, kjer naš vpliv tako nič ne pomeni, še manj da bomo kje o čem sami prispevali ali odločali). Velikokrat ko se srečamo se pogovarjamo in prav prijateljsko smo navezani. Naj grem zdaj proč in to zgolj zaradi politike? Ljudje ki me imajo radi so zame več vredni.
    Dolgo nazaj sem bila še optimist in sem prišla v mestno pisarno s kakšnim dobrim predlogom, a odgovor njihov je bil: če bo kaj, kakšno srečanje vas bomo že obvestili, drugače ne rabite hoditi sem v pisarno.
    O tem, da ti posneje kdo pošlje kakšen listek z vprašanji, kje boš pomagal…Ko te nekdo enkrat pusti na cedilu ti do tega več ni.
    Mislite, da se kdo grebe za male ljudi? Pa se zelo motite, v politiki je upoštevan tisti, ki ima kakšno fakulteto, ki ima službo da je nekaj vreden navzven, za poslance in svetnike, vsi ostali smo bolj ne preveč zaželeni. No, tega ne bi pisala če se meni to ne bi zgodilo, ker pa je bilo tako, se nimam nikomur opravičevat, ker imam dovolj argumentov, ne glede ali ostanem ali grem. Vsekakor ne bom pustila tiste ljudi, ki se tega niso nikoli zavedali, imeli pa se bomo lepo in še naprej. Volim seveda po svoji presoji, saj nisem “prodana duša”, niti zastonj.
    Edina stranka do sedaj, ki je odkrito bila odprta do vseh je bila ZARES, nikoli se nisem tako odkrito pogoajala o politiki kot načinu da tudi vsak lahko prispeva. Ne delam reklame, a tako je.
    Sama bi rada, da bi me tudi v stranki, kjer sem še sedaj in sem napisala zakaj, sprejeli čisto drugače, vendar zaradi tega ne bom delala kakšne besedne vojne.
    In vse razumem. Ne zahtevam položaja, vendar zavedam se, da imam pravico da če mi nekdo da vedet, da edino za male je da hodijo na golaže, itd., potem nisem veliko dolžna. Ne vem kakšnih skrivnosti in nikoli me nihče ne bi od te stranke (pa ne ZARES-A) v sedanji sestavi dal v Ljubljano, pa četudi enkrat na dva meseca. Nekateri pa so. Veliko stravi je in redko kdo napiše direkt. Bolj na plehko, ljudi recimo jemljejo.
    A kadar enkrat greste drugam (če) potem imate sigurno razloge. Čisto miroljubno to pišem, zato upam, da boste razumeli.
    Mnogo ljudi je, ki imajo upravičen razlog, a o tem se seveda nikoli ne bo govorilo.
    Lep pozdrav

  8. Ob dejstvu, da ne podpiram in ne odobravam prestope iz ene v drugo stranko, še posebej ne pred volitvami, pa je spoznavna kategorija, ki je za novodobne ekonomiste prekletstvo: “Resursi” so omejeni!

  9. Prispevek Jožeta Damijana vsebuje sicer simpatično analogijo na ”pravila ”igre” v gospodarstvu, hkrati pa spregleda več pomembnih relacij, ki bi bile nujne za resnejšo analizo ”političnega” dogajanja v državi.
    Vsako lokalno okolje je zgodba zase. V teh okoljih delujejo odbori strank, ki se praviloma ne ukvarjajo s svetovnonazorskimi dilemami, temeljnimi principi družbenega sistema, enotno davčno stopnjo, itd.. ampak se ukvarjajo z vprašanji, ki so pomembna in specifična za njihova okolja, zato je možno, da sta si denimo v Apačah ZARES in SDS blizu, če ljudje položaj in razvoj kraja v obeh strankah vidijo na podoben način, hkrati pa slednji niso zadovoljni s politiko stranke na nacionalni ravni.
    KAr je opozorila že Irena: ”krasti” ljudi in lokalne/občinske odbore je nemogoče. Ljudje imajo mandate in v svojih okoljih nek ugled, zradi katerih so mandate tudi dobili. Skrajno neokusno je njihove vloge reducirati na nekakšne ”kositrne vojačke”.
    Sicer pa: politika ni gospodarstvo. Tu veljajo drugačna pravila. Če v neki občini ljudje začutijo, da se nekdo ”prodaja” v drugo stranko, ali da ga kar direktno ”krade” Gregor Golobič si je naredil medvedjo uslugo. Volilci so tisti, ki ocenijo, ali je ”konkurenca” lojalna, in ne urad za varstvo konkurence. Prehajanja in prestopi v strankah so po mojem zelo raznovrstni: idealistični, vsebinski, pragmatični, slepilni, oportunistični itd.. največkrat pa vse po malem s tem,da ena od teh raznovrstnosti prevladuje. Vedno pa (če že) prestopi posameznik. Veste DAmijan, to je tako, kot če v nekem podjetju nisi zadovoljen s plačo, pa greš v KONKURENČNO podjetje delat za višjo plačo.

    Proti koncu članka me močno moti etikarska in moralistična drža pisca. ZAključek je preprosto preveč pravičniško-hujskaški, občutek pa imam tudi, da je avtor ”nelojalno” prevzel vsaj pojem in pomen ”etike političnega delovanja”. Preveč kokodajsasto.

  10. Dokler se ne bo zgodil premik v glavi vsakega posameznika, ne bomo prišli na suho vejo! Etika ni nič drugega kot dobra praksa ali lepe navade. Udejanja se tedaj, ko posameznik zna reči: “Ne, ker tega jaz ne počnem!” Sicer ne pomaga nobena žavba, nobena stranka in nobena politika. Je pa res, da v okolju, kakršno je danes, spodoben človek obupa prej, preden bi se lotil kakršnega koli “podjetja”, bodisi prodaje ali nakupa nepremičnine ali poskusa uresničiti svojo zamisel, gor postaviti novo podjetje, umetniško stvaritev itd … če ne tuliš z volkovi, te požrejo … Je pa prav in dobro, da se neprestano opozarja na te anomalije … Vprašanje pa je, ali se še tisti “spodobni” ne bodo začeli vesti prav tako, saj dobijo občutek, da drugače ne gre. Kdo bo spodoben očistiti ta Avgijev hlev? Nihče, če se ne bo zgodil, kot sem dejala, premik v glavi vsakega posameznika. Anika

  11. “Zame je tat samo tat, pa naj krade sosedove kokoši, celotna podjetja, javni denar ali politične kadre konkurenčni stranki.”

    Povej, Jože, a ti prispevki slučajno nastajajo takrat, ko bi se moral posvečati pedagoškemu delu? Kolikor vem, si priklopljen na državni proračun, zato res ne bi rad ugotovil, da davkoplačevalcem kradeš denar s pisanjem zgornjih nebuloz, namesto da bi energijo vlagal v delo s študenti.

  12. 🙂 seveda ni bilo težko uganiti, da ti bo omenjeni članek všeč (piscu je bila tematika tako všeč, da jo je spisal v nadaljevankah podobnih kolumbijskih žajfancam na POP TV; če dodava še podobnost z napad SDS strežnika na spletne ankete pa ankete na SDS-TV, ups RTV Slo, verjetno tudi pa to preslikava na tisočkrat izrečena laž je resnica). Saj si spisal – ne bom Zares, SD, SLS, Nsi, Lipa ali SNS,.. ja, potem pa ostane samo še komunistična partija, kakopak se hecam. tema je pač politikanstka in naj bodo še taki odzivi – zato Ervinator upam, da ne bo prebrano preresno in zamerljivo.
    Prestopi v politiki so in bodo pa tudi nemoralni se mi ne zdijo.

  13. Joj, joj… Res ni hujšega kot vehemenca svete preproščine. Ker ekonomija ni moja stroka, lahko samo upam, da prof. Damijan vsaj v tistovrstnih prispevkih ni tako analitično ‘pod psom’ in da metodološko postopa tudi kako drugače kot preko prostih asociacij. Samoizpovednih zgodbo iz kavča pa se ne spodobi komentirati.
    Za javnost, ki si na teh straneh običajno privošči dober Razgled, bi dodal le to: ne v Kranju ne kjerkoli drugje ni bil s strani Zares (pa tudi SD, kolikor vem) prevzet noben lokalni odbor kake druge stranke – ne v formalnem ne v vsebinskem smislu. Tovrstne ideje, ki so v preteklosti občasno prihajale iz druge strani, smo vnaprej zavrnili. Kar zadeva posameznike, gre za njihovo avtonomno, nelahko in zato gotovo dobro pretehtano odločitev, ki je kot ena temeljnih svoboščin zagotovljena z ustavno pravico do svobodnega združevanja. BTW: kdor misli, da je resne ljudi mogoče “krasti”, ali pa zadržati oz. pridobiti “s cukanjem za rokav”, daje taistim ljudem že s tem žaljivim podcenjevanjem dovolj razlogov, da se zahvalijo za sodelovanje. V tem je namreč usodna razlika med besedami in dejanji oz. primerneje: med izjavo in izjavljanjem.

  14. James, tisti članki se nadaljujejo zato, ker se tudi opozicijsko-medijske manipulacije nadaljujejo. Debata glede inflacije v državnem zboru ima točko preloma v višini strukturnega primanjkljaja: Lahovnik in Cvikl sta trdila, da se je ta povečal (kar bi dokazovalo fiskalne vzroke inflacije), Bajuk je zatrjeval, da se je znižal. In podatki? Kovač za referenco vzame ECB, ki je za Slovenijo ugotovila znižanje strukturnega primanjkljaja krepko pod 1 %.

  15. “Bolj kot te “kraje” mene pri prestopih zanima, kaj je bilo dotičnim obljubljeno in če so med razlogi tudi grožnje, izsiljevanja.”

    Ervinator, a možnosti, da nekdo v Zaresu vidi alternativo sedanji politiki in se želi stranki pridružiti zaradi prepričanja, ne dopuščaš?

  16. Sem prebral Ervinator :).

    Tukaj pa sem se izgubil
    @GregorgoGolobič in @Anika – AMM
    Seveda: izjavljanje je tu na mestu “mesta izjavljanja”.

    😦

  17. Hmm

    A po tej logiki je bil Jože P. Damijan nekoč skoraj ukraden z Ministrstva za razvoj s strani Fakultete za management v Kopru, nato pa definitivno ukraden s strani EF?

  18. Pingback: Vehemenca svete preproščine | Drugi dom

  19. Zame je tat samo tat, pa naj krade sosedove kokoši, celotna podjetja, javni denar ali politične kadre konkurenčni stranki.

    Kot je bilo že večkrat omenjeno, kadra ne moreš ukrasti, lahko ga
    le prepričaš. da se ti pridruži. Kot je omenil tudi Ervinator, je seveda
    vprašanje tudi, kaj bodo ti novi kadri za prestop dobili. A problem ni v
    tem, ali lahko zaupamo strankam, ki “kradejo” kadre, pac pa ali lahko
    zaupamo kadrom, ki so se pustili “ukrasti”,

  20. gospod JPD si pa s temi razmišljanji ni naredil usluge. Sedaj začenjam sumiti, da tudi v svojih ekonometričnih modelih malo pomeša pojme, vzroke in posledice. Če nekdo zgradi celo teorijo na predpostavki,da se lahko ljudi krade (ker baje nimajo svoje volje in razuma) se lahko tudi v kakšen ekonometričen model prikrade kakšna napaka, kajne?

  21. @Jože Če tako razmišljaš potem, bi moral recimo vsak kupec avtomobila vedno in povsod kupovati in voziti isto znamko in le pazi naj se tisti prodajalec, ki bo skušal prodati temu kupcu drugo znamko… Kupca pa se bo po tvojem tako ali tako križalo, namesto, da bi izboljšali ponudbo in ga skušali privabiti nazaj.

    Sem mislil, da sta ponudba in povpraševanje alfa in omega 🙂

    Če pa smo pri tem, a zgodovina preteklih 3 let se pa hitro pozabi?

  22. @ Anika – AMM & james
    Ne, “gospod” je samo poskušal biti gospod in tega ne pravi, ker vsaj zanj takšna identiteta ni možna, zato je samo pritrdil gospejini pripombi, da bi bilo natančneje in pravilneje namesto izjavljanja zapisati mesto izjavljanja.

  23. Drugi dom, ne pleteniči. In hvala. Tvoja raven je nekritično opazovanje političnih premikov, zaradi česar očitno nisi sposoben dojeti dogajanja realnosti. Žal. V primeru prehodov posameznikov (ali celih skupin) k Zares, ne bi rekla, da gre za “krajo” (niti ne bi tukaj obtoževala GG), ampak za konvertiranje najslabše sorte; če odmislim ta izraz, pa se načeloma strinjam z zapisom JPD.

    A lahko zaupate konvertitom? Kdor se proda enkrat, ponavadi ne bo veliko pomišljal, ko bo dobil priložnost, da se proda še naslednjič. Seveda za večjo vsoto. Člani političnih strank res niso žaklji krompirja. So ljudje in bi morali imeti načela. Če načela en-dva-tri zamenjajo in to samo zato, ker jim nekdo pomaha pred nosom s poslanskim mestom, kupčkom denarja etc., potem njihova načela pač niso bogvekaj vredna …

  24. @Ekonomist, to možnost seveda dopuščam. V izogib dvoumnosti: omenjeni možnosti v mojem prvem komentarju se nanašata na prestope, ki jih prepoznamo za “kraje”.

  25. Sem kar malo presenecen, ko vidim, da ima pretendent na mesto kralja Slovenije (GG) toliko casa, da se spopada po forumih. Kako so ze temu vcasih rekli njegovi? Podruzbljanje politike ali nekaj takega. Kakorkoli, zelo prijeten obcutek, da lahko clovek komunicira “s samim vrhom”.

    No, resnost na stran, veseli me, da ima mozakar toliko energije, da se brani na forumih, to je tudi posredno priznanje JPD; hkrati pa bi bil na mestu castilcev GG malce zivcen, ce bi moj vodja in gospodar namesto dela na programu stranke raje obracunaval po forumih. (Nam, obicajnim smrtnikom, je to seveda dovoljeno :))

    Kakorkoli ze, kljub temu, da politicnih programov zaradi svoje pogodbe ne bom smel komentirati v medijih (kar je veliko olajsanje, napapir vrzenih smeti je ze tako prevec), pa sem preprican, da bo program GGjeve stranke vrhunski politicni izdelek, ki bo mojstrsko ciljal na strahove in komplekse obicajnega Janez. V tem so mojstri. Nekako tako, kot njihov prispevek k boju za oznacevanje obsevane hrane. Zal je tam poslanka Orazem (in se nekaj imen zraven, si nisem zapomnil, ima pa dva priimka, kar kaze, da je emancipirana) pisala o “moci zarkov” in kot enote za njihovo “moc” navedla MeV. Jebi ga, to se dogaja, ko imamo literarne teoretike, ki se hocejo spoznajo na vse in iz interneta pobirajo poslanske pobude, pri tem pa pokazejo, da se jim se sanja ne, o cem pisejo in/ali govorijo.

    Za nevedne, gre za ENERGIJO fotonov ali elektronov, ne pa za MOC. Oba pojma sta v fiziki dobro definirana, ampak “moc zarka” je cisti absurd, ki ga lahko napise samo fizikalni analfabet.

    Zakaj ta diskurz? Zato, ker ponazarja modus operandi strank (pa ne samo golobiceve, da se razumemo) – jebe se nam za stroko; ce je slucajno kak strokovnjak, ki se strinja z nami, je pa seveda velik genij in mi seveda sledimo stroki pri izdelavi nasih pobud; ce pa se kak strokovnjak z nami ne strinja, pa naj se jebe, saj ne bomo dopustili, da tehnokrati odlocajo namesto volilcev. Odlocanje je (v tem primeru) cisto politicni proces, volilci so svoje povedali.

    MM

  26. hvala za pojasnila – kam pes taco moli se pri vsakem zapisu jasno vidi – kdo se kam uvršča. MM pred mano ima prav glede stroke in politike; vrag je, da drugače nikoli ne bo in bo zmeraj samo približek. Imamo en okoljski problem, ki je eksplozivna rast člioveškega prebivalstva pa ga nikjer in nikoli nobeden strokovnjak ne omeni (politična korektnost), čeprav so vseh polna usta okoljevarstva (še družboslovci se imenujeo ekologi in imajo takisto poimenovane institute, čeprav je ekologija samo in izključno veda o odnosih med živimi bitji in njihovim okoljem – od tu naprej do črnih streh in soljenja pameti o vedi, ki se ji pravi gradbeništvo pa je v politiki vse brez meja).
    Drugače pa ponovno – časi se menjajo in ljuudje z njimi, če temu nebi bilo tako bi danes še zmeraj peli druže tito mi ti se kunemo (da ne grem bolj nazaj, to je bolj sočno). Konvertitsdka je lahko tudi politika strank, ki s tem izda posameznika. In posameznik, ki pobegne kolektivu, ki mu vzame zrak za dihanje (prej je bil po spremembah, recimo kadrovski, pa se mu obrne želčodec, ko gleda degradiranje dobrih na račun slabih a pravovernih) nikakor ni naredil slabo temveč dobro. In pri tem naj ostane – pri posamezniku in njegovi svobodni odločitvi – pa naj kolektiv v njegovih očeh ostane trop ovac in naj se počuti kot zadnji osameli tuleči volk, ki ga čaka edina možna usoda v prenaseljenem planetu – puška lokalnega, po možnosti rdečezabuhlega od preveč požrte svinjine, lovca, ki mu njegov pastir požegna odstrel. Prav je naredil. (o ovcah in nesprejemljivosti ovčereje za okolje na krasu npr. pa kdaj drugič).
    Tako, kot so kadri prišli v SDS iz KPJ in pribežali v kakršnokoli že kratico iz kakršnekoli že kratice – se je dogajalo in se bo dogajalo in se mora dogajati – oceni pa se naj prestop individualno pa pika.

  27. MM, a veš, da je osnovna ideja tvojega pisanja pri nas že dolga leta celo upesnjena. Komad Iztoka Mlakarja Guido pravi, da tisti, ki vse ve, vendar nič ne zna, pač gre v politiko. Ciničen pogled, vendar očitno vsebuje vsaj kanček resnice. Nekateri, ki jih vidim na tem forumu, bodo to že vedeli, saj pri njih uporabo cinizma opažam že dolga leta.

  28. “Komad Iztoka Mlakarja Guido pravi, da tisti, ki vse ve, vendar nič ne zna, pač gre v politiko.”

    prej pisari za Finance

  29. Jože, zaskrbelo bi me, če bi moje pisanje z odobravanjem ocenila takšna kalibra, kot sta Ana Jud in Mićo Mrkaić. Naj ti bo to opomin, drugič boš verjetno še gazil po gnoju.

  30. @MM

    Glede neupoštevanja stroke imaš popolnoma prav, ampak tvoj primer
    z energijo močjo je pa malo dlakocepski, čeprav seveda popolnoma pravilen. Navsezadnje boš v neformalnem pogovoru težko našel nekoga, ki bo rekel, da ima maso X kg. Veliko verjetneje je, da bo rekel, da je težek X kg. Kar je tehnično gledano seveda narobe, a vsi vemo, kaj je
    mislil. In po mojem primer, ki si ga navedel sodi v to kategorijo.

    Druga stvar: zakaj se mora bralec prebiti skoti cele štiri odstavke, da pride
    do poante v petem, ki bi lahko brez težav stal sam zase?

  31. @Grega Fajdiga: Poslanske pobude niso neformalno klepetanje, zato bi se poslanka Orazem lahko posvetovala s kom, ki se ji o tematiki vsaj sanja.

    @Ekonomist: Ce me spomin ne vara, sem eden redkih slo ekonomistov, ki so zaposljivi (in zaposleni) v tujini, ti pa najverjetneje gnijes na zakotni sluzbici v Sloveniji in se samemu sebi sredi svoje provincialne vukojebine zdis blazno pameten. Tvopje pisanje je tipicna manija povprecnezev, ki svoj ego lahko pumpajo le preko anonimnih izpadov na forumih. Bljak!

  32. MM, kot ponavadi si lepo teoretsko definiral modus operandi politicnih strank ampak v praksi si “popusil” enako kot JPD za razliko od GG Feniksa. Kaj pa mislis koliko diplomiranih ekonomistov, “Kraljic Znanosti”, ve kaj je MeV?

    LP MMM S56A

  33. Mićo, od statistika na IMF bi pričakoval malce več skromnosti. Slovenija pa je fajn, tako da ne vem, zakaj ti dejstvo, da trošiš davkoplačevalski denar nekje v tujini, tako pumpa tvoj ego. Zaboga, saj vendar ne delaš kot finančnik v zasebnem sektorju, ampak zabušavaš v paradnem primeru neučinkovite mednarodne birokracije. Proti kranjski Sorbonni pa je to vendarle korak naprej, čestitam.

    Zgornji zapis je bolj hudomušen kot zajebantski, predvsem pa je opozorilo urednikom tega bloga, kam lahko pripelje mrkaićevska debata. Dajte človeka drugič poeditirat, preden začne pljuvati.

%d bloggers like this: