Globalizacijske lekcije: Uvod

Na Ekonomski fakulteti v Ljubljani za tuje študente v okviru Erasmus/Socrates mednarodne izmenjave predavam predmet Globalisation and International Trade. Osnovni namen predmeta je podati analizo procesov in pojavnih oblik globalizacije, ki so fundamentalno spremenili naš svet. Globalni svet je postal »flat«. Če sta Kopernik in Galileo heretično dognala, da svet ni ploščat, ampak okrogel, nas globalizacija svetovnih procesov proizvodnje in potrošnje, mobilnost kapitala in ljudi, hitrost izmenjave informacij in finančnih transakcij prepričujejo spet o hereziji v nasprotno smer. Svet se je z globalizacijo proizvodnje, tehnološkim razvojem, razvojem transporta in hitrostjo elektronskih komunikacij zmanjšal za nekajkrat. Spet je postal »ploščat«, kot ugotavlja Pulitzerjev nagrajenec Thomas L. Friedman, avtor uspešnice The World is Flat (2006).

Predmet prinaša neideološko ekonomsko analizo, kdaj in kako je globalizacija v fundamentih spremenila svet, kakšne so njene pojavne oblike in kakšne so njene ekonomske in družbene implikacije. Od prednosti, ki so jih prinesli globalni trgovinski in kapitalski tokovi ter informacijska revolucija, do nekaterih bolj kontroverznih implikacij, kot so zapiranje nekonkurenčnih delovno intenzivnih tovarn v razvitem svetu do minimalnih plač, zlorabe otroške in ženske delovne sile ter okoljskih težav v državah v razvoju. Vprašujemo se ali je globalizacija koristna za države v razvoju in ali so slabo plačana delovna mesta boljša od nobenih delovnih mest. Vprašujemo se ali globalizacija povečuje ali zmanjšuje dohodkovno neenakost v svetu. Vprašujemo se ali globalizacija uničuje kulturno heterogenost in demokratične norme v svetu in ali svet ne deluje le še po diktatu nekaterih velikih multinacionalk. Tovrstna analiza in iskanje odgovorov na zgornja vprašanja so nujni, če želimo skupaj s Paulom Krugmanom, Danijem Rodrikom, Josephom Stiglitzem in Jagdishem Bhagwatijem najti načine, da bi v bodoče globalizacija delovala bolje.

Predavanja potekajo po naslednjih vsebinskih sklopih*:

  1. Definitions of globalization, patterns, major issues
  2. Evolution of the global economy
  3. Globalization patterns I: Trade
  4. Globalization patterns II: FDI and TNCs
  5. Globalization patterns III: Outsourcing
  6. The World is flat – Globalization and Services
  7. Globalisation, TNCs & the role of technology
  8. Social implications of Globalization I: Women & Child labor and Labor standards
  9. Social implications of Globalization II: Culture, Democracy, Corporations & Environment
  10. Globalization and Inequality/Poverty, Convergence and Growth
  11. Globalization: Good or Bad? How to make it work better?

Morda bodo ta razmišljanja, analize in podatki zanimivi tudi za katerega izmed bralcev razgledi.net. Zato bomo v tedenskem ciklusu teh 11 predavanj objavljali pod serijo Globalizacijske lekcije.

* Predavanja so v angleškem jeziku.

One response

  1. Dve vprašanji:

    – Kaj je za JPD globalizacija? “Ploščatost” sveta, o kateri piše Friedman, je za resno definicijo pač prenaivna.

    – Kako si JPD predstavlja “neideološko” ekonomsko analizo globalizacije, če je že sam pojem globalizacije silno ideološko zaznamovan? Kaj šele spraševanje, kako doseči, da bi globalizacija v prihodnje delovala “bolje” …

%d bloggers like this: