Ameriški finančni virus na pohodu

Obrisi grozeče globalne finančne krize so resnično dih jemajoči in z vsakim dnem dobivajo večje razsežnosti. Ameriške zvezne rezerve (FED) so denimo prejšnji teden na ameriškem finančnem trgu intervenirale s skupaj 87,5 milijardami dolarjev vredno finančno injekcijo za izboljšanje likvidnosti. Od tega samo v petek z 38 milijardami dolarjev, kar je najvišja dnevna finančna intervencija FED po enajstem septembru 2001. Tudi Evropska centralna banka (ECB) je za izboljšanje likvidnosti samo v četrtek in petek prejšnji teden namenila rekordnih 156 milijard evrov posojil 49-tim bankam, ki jih je prizadela kriza na ameriškem trgu z drugorazrednimi hipotekarnimi posojili. Kar je seveda absolutni rekord ECB do sedaj pri finančnih intervencijah. Tudi ostale centralne banke po svetu – od Švice prek Japonske do Avstralije – so nemudoma reagirale, da bi omilile negativne učinke finančnega virusa iz ZDA. Po zadnjih ocenah se skupna finančna intervencija vseh centralnih bank giblje že pri okrog 320 milijardah dolarjev.

Kako je ameriški virus okužil svet?

Razlogi za hitro širjenje globalne finančne nestabilnosti so, gledano iz današnje perspektive, seveda dokaj preprosti in predvidljivi. Ameriška FED je (še pod vodstvom Alana Greenspana) z namenom spodbuditve gospodarske rasti po enajstem septembru 2001 izjemno znižala referenčno obrestno mero (še leta 2003 je bila na ravni 1 odstotka), kar je seveda močno pocenilo kredite in zadolževanje tudi prebivalstva. Pri čemer pa so mnoge banke pri dajanju kreditov uporabljala zelo ohlapna bonitetna pravila. Mnoga gospodinjstva z nižjimi dohodki (t.i. subprime sektor kreditojemalcev), ki si ob višjih obrestnih merah ne bi mogla privoščiti nakupa nepremičnine, so se zadolžila preko glave. Ameriški nepremičninski trg je po 1. juniju 2003 močno zacvetel, saj so samo v zadnjih dveh letih ameriške banke dale za preko 3.200 milijard dolarjev hipotekarnih kreditov, okrog 20 % od tega t.i. subprime sektorju gospodinjstev z nižjimi dohodki. Toda po nekaj letih intenzivne rasti je FED z namenom ohlajanja konjunkture postopno zviševal referenčno obrestno mero, kar je močno povečalo višino anuitet. Hkrati se je odzval tudi nepremičninski trg, saj je po enormni rasti cen v letih 2004 in 2005 (po več kot 10 % na leto) ponudba nepremičnin narasla celo za polovico.

Ob višjih obrestnih merah ter povečani ponudbi nepremičnin se je trg nepremičnin lani zlomil, saj predvsem gospodinjstva z nižjimi dohodki več niso mogla odplačevati kreditov. Mnoge ameriške banke so svoje drugorazredne hipotekarne kredite subprime sektorju gospodinjstev zavarovale pri hedge skladih, ki so se v obdobju nepremičninskega booma močno razcveteli in mnoge ameriške in evropske banke so precej nekritično svoje naložbe namenile prav v te takrat visoko donosne sklade. Z zlomom nepremičninskega trga se je predvidljivo zrušil tudi trg izvedenih finančnih derivativov, ki so temeljili na drugorazrednih hipotekarnih kreditih in samo vprašanje časa je bilo, kdaj bo bankrot številnih hedge skladov zanihal stabilnost celotnega finančnega sistema in kdaj bo pljusknil tudi prek ameriških meja.

Lahko ameriški finančni virus resno ogrozi finančno stabilnost evro območja?

Najhujše posledice ameriške finančne krize se zaenkrat kažejo v francoskih in nemških bankah. Francoski BNP Paribas je moral prejšnji teden zaradi izgub zamrzniti tri svoje sklade v ZDA, vredne 1.6 milijarde evrov. Še huje je z nemškimi bankami. Srednje velika IKB naj bi v rizične naložbe z drugorazrednimi hipotekarnimi krediti vložila kar 7,8 milijard evrov, WestLB 1,25 milijarde evrov, Postbank pa okrog 600 milijonov evrov. Iz ZDA prihajajo tudi novice, da naj bi bilo prizadetih še več evropskih bank. Tako ameriški finančni nadzornik SEC, ki preučuje bankrotirano hipotekarno banko Homebanc, navaja kot prizadete investitorice v njej tudi veliki nemški banki Deutsche Bank in Commerzbank ter belgijsko-nizozemsko Fortis bank.

Zaenkrat se težave posameznih evropskih poslovnih bank zdijo povsem rešljive zaradi hitre in odločne akcije ECB. Bolj kot kratkoročne oscilacije na finančnih trgih ter težave nekaterih poslovnih bank zaradi prevelike izpostavljenosti tveganim naložbam na ameriškem trgu, pa nas lahko skrbi vprašanje, kako bo ameriški finančni virus vplival na nepremičninske trge v posameznih državah in kakšne posledice bi to utegnilo imeti na svetovno gospodarsko konjunkturo. Zgodovinsko nizke obrestne mere ter nizki pribitki bank so namreč tudi v evropskih državah poskrbeli za izjemno povečano zadolžitev gospodinjstev.

Predvidljiv dvig referenčne obrestne mere ECB septembra letos (v zadnjih dveh letih je ECB že osemkrat dvignila referenčno mero, skupaj za 2 odstotni točki) ter pričakovan dvig bančnih pribitkov (na EURIBOR) z namenom zavarovanja za večje tveganje bodo seveda po eni strani povečali kreditno breme za mnoga gospodinjstva in hkrati tudi zmanjšali trošenje gospodinjstev, po drugi strani pa zmanjšali povpraševanje po hipotekarnih posojilih. Vse to ima seveda predvidljive učinke na trge nepremičnin po celotni Evropi. Učinek na finančno stabilnost v posameznih državah pa je v veliki meri odvisen od bonitetnih pravil in njihovega doslednega spoštovanja pri posameznih bankah ter s tem njihove izpostavljenosti tveganjem hipotekarnih posojil. Pozitivno je to, da so bile evropske banke bistveno bolj konservativne od ameriških pri dajanju kreditov.

Lahko ameriški finančni virus ogrozi svetovno konjunkturo?

To je v veliki meri odvisno tudi od dogajanja na kitajskem trgu. Visoke stopnje gospodarske rasti v zadnjih dveh desetletjih, sorazmerno nizke obrestne mere in nastanek novega srednjega razreda je v zadnjih letih pripomogel k boomu na nepremičninskem trgu ter hitri rasti cen nepremičnin. Ob tem naj bi imele kitajske banke bistveno bolj ohlapna bonitetna pravila od ameriških, hkrati pa hipotekarni vpisi lastnine na Kitajskem še niso močno razširjeni, kar močno povečuje kreditno izpostavljenost njihovih bank. Kitajska vlada se je na grozeč ameriški finančni virus odzvala z dvigom obrestnih mer, strožjimi pravili za tuje investicije ter s spodbudami za gradnjo cenejših vprašanj.

Če pride do krize na kitajskem ter najpomembnejših evropskih nepremičninskih trgih ter hkrati do drastičnega dviga obrestnih mer, bosta nujni posledici seveda manjše trošenje gospodinjstev in nižje investicije. Po nekaterih ocenah bi se svetovna gospodarska konjunktura utegnila zmanjšati za 0,5 do 1 odstotne točke. Zaenkrat je svetovna konjunktura izjemno robustna. Vsi glavni svetovni borzni indeksi so bili sicer prejšnji petek v rdečih številkah, toda glede na sedaj robustno gospodarsko rast ter dobre polletne rezultate vodilnih svetovnih korporacij se zdi, da se bodo svetovne borze ta teden spet pobrale.

Ohraniti trezno glavo

Seveda pa so globalne posledice odvisne od tega ali bo uspelo ameriškemu finančnemu virusu okužiti ves svet, ki je v finančnem pogledu izjemno globaliziran in s tem zelo podvržen hitremu širjenju virusov. Nepretehtane ali celo panične reakcije centralnih bank in vlad lahko pri tem naredijo še največ škode. Prehiter dvig obrestnih mer bi v sedanjem trenutku pomenil idealne pogoje za zlom nepremičninskega trga ter za posledičen razmah finančnih kriz. S tega vidika se zdijo ukrepi ECB z bliskovitimi finančnimi injekcijami bankam, prizadetim z ameriško krizo, čakanje z dvigom temeljne obrestne mere ter pomirjujoč ton predsednika ECB Jeana-Claudea Tricheta izjemno preudarni in pretehtani. Kakršnokoli sejanje nezaupanja v finančne in nepremičninske trge, sem štejem tudi izjave našega guvernerja Marka Kranjca v Financial Timesu, pa čeprav jih je dal kot analitik in ne guverner, ima lahko izjemno daljnosežne negativne učinke. V tem trenutku je potrebno predvsem ohraniti trezno glavo in pomiriti trge, sedanja zdravila se zdijo dovolj močna, da ameriški finančni virus omejijo na ameriški trg in minimizirajo negativne učinke na EU.

Zato bi se izjave vseh guvernerjev članov ECB morale v tem trenutku glasiti nekako tako: “Ameriški finančni virus je zaenkrat pod kontrolo – zato brez panike, prosim”.

2 responses

  1. Mogoče bo ta “virus” vplival na ohlajanje cen nepremičnin na slovenskem trgu? Ali je to pozitivno? Hmmm… Je?
    Kdo rabi stanovanja? Mladi. Mladi bodo poskrbeli za pokojnine in razvoj Slovenije. Pravijo…
    Če mladih ni, bodo veleposestniki stanovanj lahko držali ceno svojih nepremičninskih naložb oz. realno in s krediti in preplačanih stanovanj s povpraševanjem iz tujine … Anglije ali Azije ?

    Slovenski trg VP pa je še vedno zaprt oz. zunanjih vlagateljev je zelo malo, tako da “zunanje” dogajanje in “virusi” ne bi smeli bistveno oz. realno vplivati na padanje cen, kot se to dogaja na LjBorzi na primer danes. V ozadju je še vedno privatizacija in nekaj glavnih igralcev? Se motim?!

    Ko se obr.mera dvigne in s tem možnost alternativnih naložb, ne bi smeli opaziti padca povpraševanja po VP, saj so pričakovanja slov. inv. družb na balkanskih trgih (kjer je Slo eden izmed ključnih igralcev) izjemno visoka.

    Verjetno nimam nič prav.

  2. ….še bolj pomirjujoče je deloval bivši guverner Arhar v TV dnevniku, ki je na vprašanja odgovarjal dokaj trezno in preprosto. Predvsem pa ni paničaril.

    Na neizogibnost pretresa pri finansiranja trga nepremičnin so že pred kratkim opozarjali mnogi komentarji. Predvidevam, da so se analitiki ECB in ostalih institucij na to pripravljali. Tudi to je verjetno botrovalo hitremu in, vsaj za zdaj, učinkovitemu ukrepanju.

    Zanima pa me, ali imajo že kakšne ukrepe za naprej. Menim namreč, da ta probem ne bo kar tako izginil. In tudi finančna intervencija bo verjetno imela kakšne negativne posledice.

%d bloggers like this: