Ekonomiste na grmado, ekonomske fakultete pa požgite!

Odkar se malce bolj podrobno ukvarjam z eno izmed vej ekonomije, to je zadnjih 15 let, sem ves čas nekako “vohal”, da nekaj v njej blazno smrdi. Jasno, že razlog, zakaj sem se odločil, da se lotim ekonomije kot profesije, je bil temu ustrezen. Bilo je leta 1988, ob zahodu socializma, ki si ga še niso upali na glas priznati, bil sem v drugem letniku ekonomije, ko sem imel blazne težave pri predmetu Politična ekonomija socializma (PES).

Jasno, Politično ekonomijo kapitalizma (danes se to imenuje Osnove ekonomije ali tudi Mikroekonomija I) sem naredil v prvem zamahu in z visoko oceno. Ampak s tem PES-om sem imel pa hude težave. Trikrat sem padel. Priznam. Nikakor si nisem mogel vbiti v glavo Stalinovega dogmatskega socializma in socialistične doktrine ekonomskih zakonitosti. Saj veste, tako kot v socializmu lahko reke tečejo tudi v hrib, če je treba, tudi lastnina ni pomembna, vsi dobimo enake plače, saj imamo enake želodce, delamo pa itak zaradi veselja do dela, ne pa zaradi plače. (No, ni mi bilo čisto jasno, zakaj nekateri raje krampajo v rudniku, drugi pa se kot direktorji naokrog vozijo s črnimi mercedesi, tega PES ni pojasnjeval, če se prav spomnim). No, ko sem se resno pripravljal na četrti poskus izpita pri PES-u in sem ničkolikorat preklel oba profesorja tega predmeta, me je v nekem trenutku prešinilo: No, če sta ta dva “….” (bom zaradi politične korektnosti izpustil konkretni izraz) lahko doktorja znanosti, bom pa še jaz. Tako je padla odločitev za mojo profesionalno prihodnost. Povsem zblojen razlog, priznam. Sploh nisem imel nobenega motiva, da bi obogatel, da bi dobil Nobelovo nagrado, da bi … Ne, le dokazati sem si hotel, da sem boljši od onih dveh tipov, ki sta me mučila s PES-om.

Evo, in tako je leta 2007 od nekod (iz zibelke kapitalizma) prišla finančna kriza in se počasi zavlekla v globalno gospodarsko krizo in danes zjutraj me pokliče Vojko in reče, poglej si ta članek, vi ste krivi za vse. In se reži. Ja, res, Anatole Kaletsky v Timesu čudovito, barvito o nas ekonomistih pravi:

“To see why these seemingly obscure academics deserve to be hauled out of their ivory towers and put in the dock of public opinion, consider why the bankers, politicians, accountants and regulators behaved in the egregious ways that they have. It may be true that all bankers are greedy, all politicians venal, all regulators blind and all accountants stupid. But such personal failings do not explain their behaviour in the past few years. After all, bankers do not like losing money and politicians do not like losing power. All these “guilty men” behaved as they did because they thought it made sense.
And why did these greedy bankers and stupid politicians hold beliefs that, in hindsight, seem so ludicrous and self-destructive? Why, for example, did they think it reasonable for a bank with just $1billion of capital to borrow an extra $99 billion and then buy $100 billion of speculative investments?
The answer was beautifully expressed two generations ago by John Maynard Keynes: “Practical men, who believe themselves to be quite exempt from any intellectual influence, are usually the slaves of some defunct economist. Madmen in authority, who hear voices in the air, are distilling their frenzy from some academic scribbler of a few years back.”

Jasno, krivi smo mi ekonomisti, ker so se nekateri izmed nas spomnili teh klinčevih teorij o racionalnih pričakovanjih in o učinkovitosti trga. Pa še česa drugega. Vse lepo zapakirano v lepe matematične modelčke, ki jih nihče razen nas ter matematikov ne razume. Vzbujajo pa strahospoštovanje. Rešpekt. Sploh s strani bančnikov in politikov. Pa čeprav so si nekateri med nami želeli le Nobelove nagrade. No, dva med njimi sta se že pred časom pokesala – Joseph Stiglitz in Paul Krugman.

Ja, krivi smo, ker razmišljamo o ekonomskih zakonitostih in jih poskušamo racionalno razumeti ter razložiti s pomočjo grafov in matematičnih formul. Ja, povsem enako kot fiziki, ki trajektorijo rakete na sovražnikov cilj zapišejo z matematičnim modelom. Nato pa zaradi neke neumne napake izstrelek zgreši cilj. Ali strojniki, ki do popolnosti razumejo delovanje motorja, nato pa vam avto sredi križišča crkne. In to še večkrat, mehaniki pa nikakor ne najdejo napake. Ali računalniški programerji, ki dizajnirajo neke windowse, ki se vam vsaj dvakrat dnevno “obesijo”. Reset. Reset vse znanosti.

Klinc, realnost je bistveno bolj nepredvidljiva. Negotova. Človeško delovanje pa strahotno skrivnostno. Flow chart diagrami “If – then” le redko delujejo, kadar imamo opravka z živo naravo. S človeškim obnašanjem. Morda bo pomagala behavioristična psihologija, evolucionistična psihologija, sociologija, teorija kaosa itd. (Sem že povedal, da vneto berem knjige tipa “economic logic of every-day life” in da sem že na polovici knjige “The Moral Animal” Roberta Wrighta?). Ja, malce nam bo pomagalo razumeti tudi druge aspekte dejanskega obnašanja posameznikov kot ekonomskih subjektov. Ker pač nikoli niso samo ekonomski subjekti, ampak zraven še vse kaj drugega, malce posledica živalskih nagonov, malce posledica čudne kombinacije genov obeh staršev, malce posledica čudne konstelacije zvezd točno tistega jutra, malce posledica čudnega obnašanja prodajalke v trgovini točno tistega dne, malce…

Ne, nikoli se ne bomo popolnoma razumeli. Nikoli ne bomo mogli predvideti naših dejanj v prihodnosti. In nikoli ne bomo mogli predvideti finančnih kriz. Pa čeprav pridejo skoraj natanko vsakih deset let (poglejte sliko št. 3 v tem Outlooku IMF).

Pa dajmo kar resetirati vse znanosti. In dajmo za začetek vse ekonomiste na grmado. Zažgimo ekonomske fakultete. In nato nadaljujmo s strojniki, fiziki, elektrotehniki, sociologi, politologi, …, in zdravniki tudi. Kako to, da ne znajo dati niti prave diagnoze? Kako to, da še vedno ne znajo ozdraviti raka, AIDS-a…?! Prižgimo falote in si čestitajmo! *

___

* by Lačni Franz

16 responses

  1. Moja edina uradna ekonomska izobrazba izhaja iz srednje šole, kjer smo bili namesto samoupravljanja s temelji marksizma deležni nekakšnih osnov ekonomije – zadeva mi je sumljiva že iz tistih časov, saj je bilo očitno, da se je zgodila zamenjava ene ideologije z drugo…

    Ločevanje med ekonomisti, ki se gredo ideologijo in tistimi, ki so znanstveniki pa je zelo enostavno: “teorije” vseh tistih, ki so si za edino ali morda samo glavno vodilo izbrali “profit” in “gospodarsko rast”, bojo vedno pogorele, ekonomski sistemi osnovani na teh principih pa bojo vedno zapadali v krize, saj ignorirajo preprosto in najbolj očitno dejstvo, da živimo v omejenem svetu, kjer je edina zares neomejena stvar neumnost.

  2. No, saj je avtor članka že sam odgovoril, kaj je narobe s pretiranim vplivom nekaterih ekonomistov pri oblikovanju gospodarske politike: oblikovanje zakonov in inštitucij glede na povsem nerealne predpostavke o racionalnih trgih, kjer so vse stranke enako informirane. Ne zadošča, da bolj sofisticirani ekonomisti te predpostavke zavračajo v svojih akademskih pisanj (in preučujejo evolucijsko psihologijo, itd…), pač pa je treba od njih odstopiti tudi pri naših političnih odločitvah, kar bi, mimogrede, spremenilo tudi način delitve družbenega dohodka, in zmanjšalo delež kapitala, povečalo pooblastila regulatorjev, itd…Skratka, pravzaprav dalo temelje levosredinski politiki, kot jo gotovo zastopajo sodobni ekonomisti Krugman, Stiglitz, Reich….

    No, jutri bomo brali Damjanov članek o gospodarski krizi, obenem s predlogom o ustanovitvi “slabe banke”; zanima me, kaj bo imel povedati glede pridobitve državnega deleža v saniranih bankah, kar edino omogoča, da davkoplačevalci ne bomo ogoljufani.

  3. ponovno o samem sebi? cehovsko? ekonomija bi naj bila zannost, ker podeljuje doktorate znanosti? ali obstaja povezava med rdečo brisačo in izpadanjem las pri štiridesetletniku (ker po dovolj kompleksnem, matematično opisanem modelu statistično obstaja, vzbuja rešpekt)’
    danes bom pokroviteljski in bom razkril majhen delček resnice. Ekonomija nam pomaga gospodariti s tistim kar imamo. Med različnimi možnostmi najti tako upravljanje z družbo, ki bo zahtevalo najmanj energije za lastno vzdrževanje (ali sedaj govorim o znanosti, ker lahko odzadaj stoji entropija – samodejno siljenje sistema v nered?). Opisu stanja na svetu, ki ga v človekovi družbi (odraz življenja, ki ga preradi vidimo izključno čez palec boja za obstanek, oz. poenostavljamo Darwinovo evolucijsko teorijo) določa nerazumno razplojevanje in grabljenje življenskega prostora (na individualni ravni, kot malikovanje lastne družine z brezbrižnostjo do vsega ostalega, pohlep,..res nima smisla naštevati) je samoumevna prezentacija modela, ki ga idealiziramo kot prosti trg. Na njem (zaradi človekovih naravnih lastnosti) uspevajo koruptivne duše, ki so manj v konfliktu s prirojenimi vrednostami (stični kodeks, tabuji, norme obnašanja) spoštovanja življenja, nikakor pa ne deluje povpraševanje in ponuda (niti v sanjah ne -le fanatizem vere vanj vzdržuje model pri življenju, kot verske ustanove znanstveno utemeljeni bog; da ne bo pomote – boga so uspeli znanstveno utemeljiti). V realnem svetu je to način upravljanja, ki je najbližji človeku – odraža njegovo kompleksnost, majhnost, nesposobnost, iznajdljivost, kolektivizem in individualizem,.. majhen delček resnice, ki pravi, da se v premočno prenaseljenem svetu ljudje morajo ubadati tudi z upravljanjem genocida na planetu. Ob tem si za svojo lastno uspešnost pomagajo s kompleksnimi matematičnimi formulami (da vzbujajo rešpekt?). Še tako zakomlicirane formule pa ne govorijo, da je ekonomija znanost (ampak saj ne rabi biti! Zakaj le in kaj le je v njej znanstvenega?). je le prepotrebna, če hočemo pobiti vse kar je na svetu – v lastno slavo zbetonirati in zasfaltirati planet, povzdigniti človeka do božanskega statusa (motiv vsega je kapital, oz. vrednost, ki se mora oplajati in otroci so naš največji kapital) in kar je še teh modernih vrednot. Sem jasen? Ekonomisti so ljudje, ki del svojega trajanja preživijo z mislijo, kako zagotoviti v matemtičnem modelu številke, ki rastejo. Vse lepo in prav, dokler ne pozabijo na življenje. na omejenost, ki jo omenja Zirosi, na najbolj osnovne etične norme, ki govorijo “vse kar je je sveto (Anika AMM, 2009)”. Večina bo vedela kaj hočem povedati. Upravljanja se gremo znotraj dovoljenjega, vera v trg nam pri tem ne pomaga, pomaga nam le opravičiti lastni konflikt pri neoviranem boju za dosego profita (vse moa rasti) do katerega pridemo, ko se življenju prirojene vrednote oz. vedenje kaj je prav (spoštovanje življenja, enakost, svoboda, bratstvo..) ne skladajo z realnostjo religioznega malikovanja tržnih mehanizmov, ki zahtevajo genocid nad vsem ostalim živim, Farmo Ihan, onemogočanje pra pra vnukov, ki jih pač ne poznamo.
    Mislim, da vsak po svoje razume – le iz godlje v kateri smo ne znamo. Potrebujemo ekonomiste? Seveda jih, nujno! Ampak kalimerovstva in lastnega sežiganja na grmadi pa se le ne iti. Ceh ima daleč nadpovprečen status v družbi in avtor nas z ekonomisti na gramade prepričuje, da jih uporabljamo, kot biomaso? Ma kje, za biomaso se sekajo s hitrosjjo površine Francije amazonski in kongoški ter arktični gozd, nikaor pa ne ekonomisti (čeprav jih bo kmalu več od stoletnih dreves, no to jih je že itak). Seveda ste pomembni gospodje ekonomisti, še najbolj tisti, ki imate vse titlne (da pokažete posamezniku?). Pa saj nihče ne dvomi. le okvir, kaj je prav in kaj ni si ob tem postavite sami. Dužba je le ogledalo tega, kakšnega ste v povprečju postavili.

  4. Za mene je PES bila Matematika-II na ETF Beograd z dvakratnim ponavljanjem. Drugi enkratan problem filozofija pri Akademiku Nedeljkovicu. Vseeno sem koncal faks z 22. leta 1967. Vmes obcasno pomagal s preprostimi nasveti majki ekonomistki, direktorju prodaje rafinerije nafte Pancevo. Racunalnistvo dobro napreduje po 37 let moje sluzbe. Naivni koristniki ga sse niso sesuli…

    Med pokajnike treba vsekakor dodati Friedmana, ki ga je tehnologija hitro povozila. Greenspan sse danes ne zastopi cloveske pohlepe. In vsi se vadijo na Churchil-ovo demokracijo z omembo “svobodnega” trga kot najboljse med slabimi resitvami. Mogoce bom na stara leta zacel brati Freud & Marx :-)

  5. Bistvo problema se skriva v kapitalizmu samemu. Ekonomija je pogosto zgolj njegovo orodje. Tu se znanost konča. Kako si sicer lahko razlagamo teorije, ki so jih še pred kratkim trosili nekateri mladi slovenski ekonomisti. Si upajo priznati, da so se zmotili? Ne seveda ne, saj kriza v bistvu ni napaka temveč je del kapitalizma samega. In zakaj se potem sploh pritožujemo. No to je pa drugo vprašanje, ki ima poleg ekonomske dimenzije še cel kup drugih dimenzij. Med drugim tudi etično. To je pa že spolzek teren :)

  6. Pa še to! Jaz osebno nebi mešal v isti koš z ekonomijo naravoslovnih in tehničnih znanosti. Za vsak slučaj :)

  7. Po prebiranju “The Moral Animal” Roberta Wrighta sem še bolj prepričan, da je sedanji ekonomski sistem naraven, naraven v smislu brezobzirnega boja za preživetje (rast) oziroma Darvinistične evolucije. Skratka šteje samo logika profita. Socialna država je pa samo tko malo za zraven, da sistem ne pade.
    Zato bo ta sistem zelo težko zares propadel in lahko se zgodi, da ga zamenja nek še nedojemljivi totalitarizem, do katerega bo prišlo po dolgem in globokem propadanju.

  8. Razprave o tem, ali je ekonomija znanost ali ne, še zmeraj burijo duhove. Obstajajo vroči zagovorniki za in proti. Na spletu najdete cel kup odličnih prispevkov…

    Problem pri ekonomiji in njenih modelih je, da na fakultetah (vsaj slovenskih) zagotovo ni velikega poudarka na znanju matematike in fizike, zato je seveda vprašljivo, koliko matematičnega in fizikalnega znanja ekonomisti dejansko uporabljajo pri svojem vsakdanjem delu. Večina jih tega sploh ne uporablja ali uporablja zgolj preproste metode ali še pogosteje kar “recepte”.

    Naslednja težava je, da ekonomija svet in pojave pogosto opisuje s preveč poenostavljenimi teorijami. Tudi modeli, na osnovi katerih se sprejemajo pomembne odločitve, pogosto temeljijo na osnovnih fizikalnih principih in teoriji ravnotežja. Slednja pa ne upošteva notranjega dogajanja na trgih, govoric, informacij, črednega nagona, moralnega hazardiranja menedžerjev, derivatov, … ipd.

    Seveda obstajajo tudi kompleksnejši pristopi k modeliranju trgov. Čeprav so novi pristopi že znani in bili deležni tudi nobelovih nagrad, se v praksi še niso dovolj uveljavili in prepričan sem, da jih uporabljajo le redki ekonomisti. Sedanja finančna kriza bo zagotovo prinesla spremembe tudi na področju ekonometričnega modeliranja.

  9. stvar je preprosta – ugotoviš, da je ekonom(etrično) najuspešnejše sužnjelastništvo in Nobelova sledi. Zato seveda ne rabiš vrhunskega znanja matematike, pa vendarle ugotovitvi zmanjka, da seveda, svobode, enakosti, bratstva, demokracije, enakih možnosti,.. zmanjka vrednot. samo tukaj smo bosi, okvir. za vse ostalo pa ekonomiste vsaka družba rabi – in prav nikjer jih ne sežiga- to prepotentno izjavo si lahko izmisli avtor, ki je izgubil stik z realnostjo – nihče ni tako mainstreamovski, kot ravno naši ekonomisti. kaj naj potem reče nekdo, ki trdi, da ima divja žival pravico obstoja in klavna pravico umreti šele po kvalitetnem življenju in v starosti: nanj se je že davno zrušil Hooverjev jez in ga je odnesla veličastna poplava v kateri so avantgarda glavnega toka, ki ruši vse počez vendarle ekonomisti. na pravi poti bolj, kot kdorkoli drug.

  10. @james, naslov je res pretiran, a je pritegnil nadpovprečno veliko število bralcev. Naši (mlado)ekonomisti znajo zbuditi pozornost.

  11. Uf, james, james… Kaj če bi pogledal neposredne in stranske učinke raziskovalnih rezultatov, ki jih delate ti tvoji kolegi na IJS in v tujini? Hm, so se raziskav jedrske fizike lotili fiziki in kemiki ali ekonomisti? So jedrske poskuse slušajno delali ekonomisti? V imenu koga se je za jedrske bombe odvržene nad japonsko opravičil Albert Einstein?

    So vso tehnologijo, ki bruha strupene snovi v zrak in naj bi bila glavni razlog globalnega segrevanja sveta in njegovega uničenja, pogruntali strojniki ali ekonomisti?

    So ekonomisti krivi, če se bančniki brezskrupulozno lotevajo finančnih inovacij in če jih vodi osebni pohlep?

    Sta Boško Šrot in Igor Bavčar ekonomista? So jima pomagali ekonomisti, takšni z akademskimi naslovi?

  12. Mladoekonomisti vsaj nekaj masla imate na glavi ker ste prodali program Janezu Jansi, ki ga potem ni izpolnil. Mogoce je to srecna okoliscina ker bi lahko prinesla sse vec tajkunov? Pri meni ste doziveli enako polomijo kot GWB z WMD v Iraku!

  13. @JPD Na vprašanje ali so ekonomisti krivi..? Ne. Vsekakor ne. Sam sem spisal, da sploh nimam pojma, kako bi naj moderna družba funkcionirala, če ne bi vsi ekonomizirali (a je bilo tako nerazumljivo zaradi provokativnosti z resničnimi težavami moderne družbe?), s to razliko, da nas velika večina to počne v stilu nekdanje britanske prve ministrice Margaret T., ki jo moram uporabiti za svoj lastni primer: “o ekonomiji vem toliko, kot je potrebno za vodenje gospodinjstv a, oz. potrošim toliko, kot je moja plača”, nekateri pa se z gospodarjenjem ukvarjate (eno od področij, ki ste nam jih predstavili) profesionalno. Hotel sem povedati samo, da ste v moderni družbi tako pravoverni (ker očitno tega znotraj ceha težje opazite), da se vas lahko predstavi za model. In to ni nasprotovanje, je le pogled izven okvirja, ki za striktno strokovno debata absolutno ni relevanten – postane šele v mediju, ki bi naj okvire presegel in kjer bi naj dobili odziv na strokovno dilemo od nestrokovne večine. Se pa zavedam, da sem že siten, kot…
    PS.
    Tole postaja pa že prav zabavno :-)
    “Ustrelite Mrkaića, obesite Pezdirja in zastrupite Šušteršiča, bolje vam bo!” je danes “kalimero-viziral” še R. Pezdir v Financah
    S pozdravi JŠ James

  14. Veseli me da tudi ekonomisti spoznavajo, da se ukvarjajo z bolj nepredvidljivimi stvarmi kot so mislili. Težje pa se strinjam z oceno, da so vse stroke enako nepredvidljive. Pred petnajstimi leti so se Windowsi res najmanj dvakrat na dan »obesili«, danes pa se obesijo morda enkrat na mesec, poleg tega pa imamo na voljo tudi zanesljivo in zastonj alternativo Linux, da o povečani zmogljivosti računalnikov ne izgubljamo besed. V strojništvu napredek sicer ni tako hiter kot v računalništvu, vendar nam primerjava zmogljivosti, zanesljivosti, porabe goriva in udobja 50 let starih in današnjih avtomobilov pokaže, da je bil narejen ogromen napredek. Res je da so avtomobili prinesli tudi onesnaževanje, ampak kdor pozna zgodovino avtomobilizma ve, da so električni avti stari skoraj toliko kot bencinski. Vzroki da se električni avtomobili ne uporabljajo so bolj ekonomsko-politično-vojaški (poceni nafta) kot tehnični. Podobno velja tudi za fizike, ki so odkrili kako cepiti atome. To odkritje lahko ljudje uporabljamo za pridobivanje energije, atomsko bombo, ali pa tega odkritja v imenu varovanja okolja sploh ne uporabljamo, vendar se potem ne smemo pritoževati nad redukcijami elektrike. Tudi zdravstvena statistika nam pokaže, da se je ozdravljivost mnogih bolezni močno izboljšala, zaradi napredka medicine, farmacije in diagnostične tehnike. »Napredek« v ekonomiji pa splošna javnost pozna žal predvsem po izvedenih finančnih instrumentih, precenjenih delnicah, nepremičninskem in naftnem balonu …

    Težko bi se strinjal tudi s tem, da so vse stvari v ekonomijo preveč komplicirane, da bi jih lahko ekonomisti predvideli. Nepremičninski balon je bil zelo predvidljiv. Razen maminih sinčkov, si vsak po dopolnjenem 18 letu želi svoje stanovanje, zato je število iskalcev stanovanja dokaj predvidljivo, saj naša država beleži vsa rojstva, smrti in priseljevanje (http://www.stat.si/ ). Ker se je v osemdesetih zaradi krize naše nekdanje države gradnja stanovanj zaustavila, bi bilo logično pričakovati, da bo nova demokratična država poskušala to nadoknaditi in tako mladim omogočila, da kupijo ali najamejo stanovanje po razumni ceni. Vemo da naša država tega ni naredila, ampak je uvedla nacionalno varčevalno shemo. S tem so še bolj natančno za pet let v naprej vedeli, koliko ljudi bo imelo denar in hotelo kupiti stanovanje, pa država kljub temu ni poskrbela, da bi bilo za te varčevalce dovolj zazidljivih zemljišč. Vemo da je posledica takšne ekonomsko-prostorske politike nepremičninski balon, vendar imam ob spremljanju medijev občutek, da se novinarji in ekonomisti ne zavedate, kaj takšen nepremičninski balon pomeni za »mlade« do 40 let (vsi ki so stanovanja kupili še poceni po Jazbinškovem zakonu so danes starejši od 40 let).

    Rimski cesar Neron, ki je požgal lastno prestolnico, je v zgodovini zapisan kot tiran. Če je cena izdelave povprečne hiše od 650EUR/m2 (http://www.juting.com/?ID=5) do cca.900EUR/m2 ( http://www.lumar.si/si/montazne-hise/avantgarde/q/podrobno/Enya-118-0 ), pomeni da je Neron svojim državljanom naredil v povprečju za 775 EUR/m2 škode. Ker je bila cena kvadratnega metra stanovanja v Ljubljani pred uvedbo nacionalne varčevalne sheme okoli 1000EUR/m2, po njej pa od 2000 do 4000 EUR/m2 vidimo, da so naši demokratično izvoljeni politiki naredili »mladim« do 40 let več škode kot Neron, pa od ekonomistov nismo slišali veliko kritik takega početja ali predlogov, kako bi stanje popravili.

    Zaradi pomanjkanja konkurence država nadzira cene bencina, medtem ko so cene nepremični zaradi državne politike dosegle take vrednosti, da si skoraj nihče več ne more privoščiti stanovanja. Morda sem čudak, ampak meni se zdi možnost nakupa stanovanja po razumni ceni pomembnejša od poceni vožnje z avtomobilom.

    Poleg gospodarske krize tudi zmanjšanje številčnosti generacij, ki danes stopajo na trg nepremičnin povzroča padec cen. Nekateri politiki sicer želijo z denarjem davkoplačevalcev zadolžena gradbena podjetja obvarovati pred tem, da bi znižala cene stanovanj na neoderuško raven, vendar lahko s tem samo za nekaj časa odložijo padec cen stanovanj saj so demografski trendi neizprosni ( http://www.stat.si/letopis/2008/04_08/04-04-08.htm ). Mlade generacijo so za 1/3 manjše od starih generacij, ki se selijo na pokopališča in za seboj puščajo prazna stanovanja. Problem se bo v končni fazi rešil sam od sebe, vendar so nekateri ob tem mastno zaslužili, cela generacija pa je dve desetletji težko prišla do stanovanja, kar je vsaj delni razlog za majhno številčnost sedanjih mladih generacij.

    Morda so za napovedovanje kriz in njihovo preprečevanje res potrebne kompleksne ekonomske teorije in teorija kaosa, vendar bi nepremičninski balon v Sloveniji lahko preprečili tudi brez njih. S tem ne želim omalovaževati ekonomsko teorijo, psihologijo, teorijo kaosa ali katerokoli drugo znanost. Konec koncev sem tudi sam študiral teorijo kaosa in sem prepričan, da se nihče ne bi zadolžil preko vseh razumnih mej, zaradi pričakovanja neskončne rasti delnic in nepremičnin, če bi poznal teorijo kaosa, ki dokazuje, da zamah metulja s krili lahko na drugem koncu sveta povzroči orkan.

    Je pa na koncu potrebno priznati ekonomistom, da tudi če bi preprečili nepremičninski balon, jim za to nihče ne bi bil hvaležen, saj bi se vsem zdelo normalno, da cene stanovanj niso oderuške, tako kot se ekonomistom zdi normalno, da jih avto vsak dan brez problema pripelje v službo in so jezni, ko jih je avto pustil na cedilu. Takšni smo pač ljudje, ne glede na to kaj smo po poklicu.

  15. a je tomaž pri enostavni azlagi nepremičninskega stanja v Slo vkalkulirano dejstvo, da je denimo v Lj. malo pod 100 000 stanovanj v katerih lastniki ne bivajo (naložbe), da cene dvigajo mešetarji (posredniške nepremičninske družbe, ki prodajajo usluge?), črnograditeljstvo (gromozansko ali majčkeno s predimenzioniranjem prav vsakega gradbenega načrta), nespoštovanje prostorskega plana oz. celo ljubiteljsko prostorsko planiranje na občinah (in posledični urbanistični kaos), načrtovana gradnja vseh mogočih in nemogočih komunikacijskih infrastruktur (da izkažemo ponovnio rast proizvodnje bomo državo zbetonirali in zasfaltiranli?),.. tisoče stvari, ki v realnosti oddaljijo razlago o mladih in njihovih možnostih za nakup stanovanj. Lepa razlaga pa vendar ne življenska. Če bi,.. bili pametni?

  16. Pingback: Ekonomisti v defenzivi | zirosi

Follow

Get every new post delivered to your Inbox.

Join 335 other followers

%d bloggers like this: